Kotnik, Stanko,

etnolog;literat;profesor;publicist;šolski nadzornik 

Slika 
23.06.1928, Maribor, Slovenija 03.07.2004, Maribor

Kotnik, Stanko, slavist, višješolski profesor za metodiko slovenščine, pobudnik gibanja za bralno značko (1928–2004); po poučevanju na Prevaljah, kjer je skupaj z Leopoldom Suhodolčanom razvil idejo o Bralni znački, je bil višješolski profesor za metodiko slovenščine na Pedagoški fakulteti v Mariboru, dober fotograf in raziskovalec kulturne dediščine Koroške.

 

 

Življenje in delo

Kotnik, Stanko, je bil pobudnik gibanja za bralno značko.  Živel je na Prevaljah (19541968) in v Mariboru, kjer je pokopan. Oče poštni manipulant Anton, mati Alojzija roj. Jelen; sestri slavistka Marica por. Šipec in šivilja Jožica. Osnovno šolo in Klasično gimnazijo je končal v Mariboru, študij slavistike smer: Aslovenski jezik in književnost, Bruski jezik in književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1954. Kot absolvent je bil inštruktor na Inštitutu za slovansko filologijo Filozofske fakultete v Ljubljani.

Poučeval je slovenski in srbohrvaški jezik v nižji gimnaziji in v osnovni šoli na Prevaljah, bil delno zaposlen v Študijski knjižnici na Ravnah (1965–1968) in kot zunanji sodelavec na Zavodu za prosvetno pedagoško službo v Dravogradu (1961–1968). Na Pedagoški akademiji in pozneje na Pedagoški fakulteti v Mariboru (1968–1988) je bil predavatelj metodike slovenskega jezika in predstojnik oddelka za razredni pouk in katedre za slovanske jezike in književnosti. Objavljal je članke in razprave s področja slovenske literarne in kulturne zgodovine, jezika, pravopisa in metodike. Posvečal se je širjenju bralne kulture med mladimi in s tem namenom priredil več leposlovnih izborov, sodeloval pri snovanju učnih načrtov, učbenikov in priročnikov za osnovno šolo in imel številna predavanja doma in v zamejstvu. Leta 1960 je kot profesor slovenskega jezika na osnovni šoli Prevalje spodbudil branje za bralno značko, ki jo je podprl in razvil Leopold Suhodolčan, ravnatelj osnovne šole Prevalje in aktiv slavistov Koroške (8. 3. 1960). "Brez ideje Stanka Kotnika in realizacije Leopolda Suhodolčana ne bi bilo več kot milijon in pol podeljenih značk, milijone prebranih knjig, polnih polic v knjižnicah, pogovorov med bralci, zapiskov o knjigah, ne bi se dvignila beroča vojska izpod Pece in Uršlje …". (Tone Partljič). Sodeloval je pri organiziranju in usmerjanju te plemenite akcije po Sloveniji in med Slovence v zamejstvu. Dal je pobudo za štiri spominske plošče na Prevaljah (Antonu Olibanu, Narodnemu svetu, Mohorjevi družbi in Mohorjevi tiskarni; za Antona Olibana je oblikoval besedilo, ostala besedila je oblikoval dr. Franc Sušnik). Korošcem je odkril Antona Olibana, Prešernovega prijatelja, ki je bil kaplan na Prevaljah pri Devici Mariji na Jezeru. Leta 1956 je na prevaljski šoli ustanovil in dvanajst let vodil fotoamaterski krožek za učence in z njimi dosegal visoke uvrstitve v Sloveniji. Bil je predsednik Fotokluba na Ravnah, vodja koroškega učiteljskega slavističnega aktiva, predsednik sveta šole na Prevaljah, član sveta za prosveto in kulturo Občine Ravne, član glavnega odbora Prešernove družbe, založniškega sveta Mladinske knjige in upravnega odbora Slavističnega društva Slovenije.

 

Dosežki in bibliografija

Podobe slovenskih pisateljev in njihovih domov. 1966. [16 izdaj]. – Po domovih naših pisateljev (tudi avtor fotografij). 1969. – Pisatelji in njihova dela. 1970, 1971. – Spodbude. 1988. – U leti 1800. – V: Koroški fužinar, 1957, št. 10–12. – Čudodelna veriga. [Sv. Lenart na Platu]. – V: Koroški fužinar, 1958, št. 10–12. – Na Strojno za sledmi preteklosti. – V: Koroški fužinar 1958, št. 4–9. – Steljeraja skozi pol stoletja. – V: Koroški fužinar, 1959, št. 1–3. – Votliški jubilej. – V: Koroški fužinar, 1960, št. 7–12. – Najovski križi. (Košnja osepnic in davice v prevaljskem kraju). – V: Koroški fužinar, 1960, št. 1–3. – Plemenita značka. – V: Prosvetni delavec, 1960, št. 19 [Prvi objavljen članek o Prežihovi bralni znački]. – Prežihova značka. – V: Jezik in slovstvo, 1961–1962, št. 1. – Srečanja. Ljudskemu pesniku [Blažu Mavrelu] za jubilej. – V: Koroški fužinar 1961, št. 1–3. – Granit in bron za skromen spomin. – V: Koroški fužinar 1961, št. 7–12. – Spomenik na pobočju. – V: Koroški fužinar, 1961, št. 4–6. – Na Prevaljah pokopan Prešernov prijatelj Anton Oliban. – V: Koroški fužinar,1962, št.5–7. – Ob pravopisu po domače.  V: Koroški fužinar, 1962, št. 812.  Tri leta Prežihove značke. – V: Prosvetni delavec, 1963, št. 3. – Naš dr. Sušnik. – V: Koroški fužinar, 1964, št. 5–7. – Zapisek ob imenitni izdaji (Prešeren-Oliban). – V: Koroški fužinar 1966, št. 3. – Za obletnico  zadnji Meškovi spomini.  V: Koroški fužinar, 1965, št. 13.  Naše ljudske knjižnice  kulturni disakordi.  V: Koroški fužinar, 1965, št. 13.  Prežihov prvi dom.  V: Koroški fužinar, 1965, št. 79.  Brusnice s Strojne. – V: Koroški fužinar, 1966, št. 2. – Prežihova bralna značka – kulturni kažipot. – V: Glasilo DPM, 1967, št. 4. – Deset let Prežihove bralne značke za mladino. – V: Deset let Prežihove bralne značke, 1970. – Poslanstvo bralne značke. – V: Naši razgledi 1980. – Kako je nastala bralna značka. – V: Bralna značka v tretjem tisočletju. 2000. – Dragoceno poslanstvo. – Spominjanja. – V: Peto desetletje Prežihove bralne značke. Prevalje, 2003. – Uredniško delo: Prežihov Voranc, Tisoč in en dan (1969). – Koroške pripovedke (1972). Zapisala Vinko Möderndorfer in Josip Šašel. 

Priznanja in nagrade

Prejel je dve Prešernovi nagradi za študente Univerze Ljubljana (1953, 1954); priznanje Prešernove družbe (1960); Levstikova nagrada založbe Mladinska knjiga (1970) za knjigo Po domovih naših pisateljev; zlata značka ZPM (1970); red dela s srebrnim vencem predsednika Republike (1971); priznanje OF krajevne konference SZDL; priznanje Zavoda za šolstvo RS (za učne pripomočke); bronasta medalja Janeza Puharja (za diapozitiv); zlata značka Zveze prijateljev mladine Slovenije (1970); posebno priznanje Zveze bralnih značk Slovenije; plaketa Sveta za vzgojo in izobraževanje otrok Jugoslavije "Kurir Jovica" (1980); bronasti, srebrni in zlati Vorančev spominek (1980); Trubarjeva plaketa za dolgoletno delo pri širjenju knjige; zlata plaketa Pedagoške akademije v Mariboru; red dela s srebrnim vencem; častni znak svobode Republike Slovenije (2001). Bil je častni član Slavističnega društva Slovenije. 

Viri in literatura

Osebni podatki, podatki sestre Marice in drugi viri. – Zbornik Pedagoške akademije v Mariboru (1960–1970). – Bio-bibliografija Univerze Maribor, 4. zv., 1979. – Slovenska književnost, 1982, 1996. – Enciklopedija Slovenije, 16. zv., 2002. – Franc Žagar: Ob šestdesetletnici Stanka Kotnika. – V: Jezik in slovstvo, 1987–1988, št. 7–8. – Dušan Mevlja: Stanko Kotnik – šestdesetletnik. – V: Večer, 1988, št. 149. – Franc Žagar: Kotnikove spodbude. – V: Prosvetni delavec, 1988, št. 13. – Ivan Kreft: Kdo je kdo za Slovence, 1991. – Tone Partljič: Umrl je oče bralne značke. – V: Večer, 2004, št. 159. – Manca Perko: Stanko Kotnik, 1928–2004. – V: Delo, 2004, št. 170. – Greta Jukič: Stanko Kotnik : Trajna vez s Koroško. – V: Koroški fužinar, 2004, št. 2. -        Marija Suhodolčan Dolenc @ Margareta Jukič: Biografski leksikon občine Prevalje, Prevalje 2005.

Spletne povezave http://en.wikipedia.org/wiki/Stanko_Kotnik http://sl.wikipedia.org/wiki/Stanko_Kotnik http://www.rav.sik.si/e_knjiznica/biografki_leksikon/seznam/k/kotnik_stanko/