Schlegel, Josef,

gospodarstvenik;izumitelj;metalurg 

Slika 
12. 08. 1803, Linz 14. 03. 1873, Graz

Scflegel, Josef, direktor Železarne Prevalje je  opravljal poskuse z uporabo rjavega premoga (namesto črnega) pri pudlanju in varjenju; leta 1838 je dobil patent; 1840 je po naključju naključju odkriti postopek, ki je povzročil po vsej Evropi popoln preobrat v železarstvu;  v Železarno Prevalje je vpeljal več izboljšav.

 

 

 

Življenje in delo

Scflegel, Josef, metalurg, geometer in izumitelj, direktor Železarne Prevalje; * Linz, 12. 8. 1803; † Graz, 14. 3. 1873; oče pisatelj, študiral je na politehnični fakulteti v Pragi.

Čeprav so na Prevaljah uspešno valjali železniške tračnice iz uvoženega materiala, je direktor Josef Schlegel opravljal poskuse z uporabo rjavega premoga (namesto črnega) pri pudlanju in varjenju. Za to je leta 1838 dobil patent, ki je veljal le za plamenske peči, v katerih je bilo možno rjavi premog uporabljati za presnenje in varjenje. Leta 1840 je prišlo v eni izmed novih peči na Prevaljah do napake v konstrukciji. Posledično se je zrušil obok odprtine med ognjiščem in kaminom. Nastala je večja odprtina, ki je omogočila večji vlek. Ta, po naključju odkriti postopek, je povzročil po vsej Evropi popoln preobrat v železarstvu. S tehničnim direktorjem Antonom Müllerjem in direktorjem Augustom von Rosthornom so izumili še razne druge izboljšave. Kasneje sta s tehničnim direktorjem Antonom Müllerjem naredila še več izboljšav in dosegla, da so zgradili obrat Eugen-Hütte (1873) in v njem vpeljala vrsto izumov. Na Prevaljah je bila najmodernejša železarna v takratni cesarski Avstriji. Železarna Prevalje je sredi 19. stoletja odigrala pomembno vlogo v koroškem in avstrijskem gospodarstvu in bila znana po svoji izumiteljski dejavnosti. Ravno na Prevaljah je bil rjavi premog (z Leš) prvič uveden v železarstvo in prvič so uporabili tudi premogov drobir. Zasluga železarne Prevalje je, da je dokazala praktično uporabnost rjavega premoga pri predelavi železa in je bila prvo železarsko podjetje na Koroškem in Slovenskem, ki je začelo s proizvodnjo železniških tirnic in osi za "železno cesto", ki so jo takrat na veliko gradili v Avstriji in Evropi. Izdelke je prodajala daleč po svetu in po izumih in kvaliteti je bila znana po vsej Evropi. Sredi 19. stoletja je zaradi njenega uspešnega razvoja Mežiška dolina veljala za industrijsko najbolj razvito območje v Sloveniji.

 

 

Dosežki in bibliografija

Bibliografija: Die Eisenhütte zu Prävali in Unter-Kärnten nebst den da befindlichen Braunkohlengruben. – V: Die k.k. montanistische Lehranstalt zu Vordenberg, Jahrbuch I. (1841), Graz, 1842. 

Priznanja in nagrade

Schlegel, Josef je opravljal poskuse z uporabo rjavega premoga (namesto črnega) pri pudlanju in varjenju. Leta 1838 je dobil patent, ki je veljal le za plamenske peči, v katerih je bilo možno rjavi premog uporabljati za presnenje in varjenje. 

Viri in literatura

Ludwig Jahne: Entwicklung und Bedeutung des Eisenwerkes Prävali. – V: Carinthia, 1933. – Ivan Mohorič: Industrializacija Mežiške doline, 1954. – Alojz Krivograd: Železarna Prevalje, 1835–1899. – V: Sporočilo ugaslega plavža. Železarna Prevalje, 1835–1899. Prevalje, 1999. – Dr. Franc Pečnik: Kamenčki v mozaiku prevaljskega železarstva. [Tipkopis].

http://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_S/Schlegel_Joseph_1803_1873.xml