Svanjak, Miloš,

agronom;učitelj 

 
neznan, avstrijska Koroška 1962, Karaganda, Kazahstan

Svanjak, Miloš, Mihael, učitelj; oče obrtnik Simon [v Libučah pri Pliberku]; koroško slovensko planinstvo ne more mimo pionirskega dela, markiral je vsa glavna pota gorskega masiva Strojne; slovanski revolucionar, eden prvih komunistov v Mežiški dolini.

 

 

Življenje in delo

Svanjak, Miloš, Mihael, učitelj. *[na avstrijskem Koroškem, kraj in rojstni podatki niso znani], †Karaganda, Kazahstan [Sovjetska zveza], 1962. Oče obrtnik Simon [v Libučah pri Pliberku]. Poročen je bil z Margareto roj. Gradišnik; sin kulturni delavec Stanislav Mirko, hčerki Milka por. Ginsfeldner in Marica por. Hutter. Že kot dijak na Učiteljišču v Celovcu se je ukvarjal s proučevanjem življenja v Vrbskem jezeru tako rastlinskega kakor živalskega. Botanika ga je privlačila tudi pozneje. Bil je učitelj na Strojni in imel svojo knjižnico. Knjige je posojal Strojancem, med njimi tudi Blažu Mavrelu, ljudskemu pesniku. Iz knjižnih ocen v Domu in svetu in Ljubljanskem zvonu ter "uredniških pomenkov" v Mladiki se je Mavrel učil in knjiga mu je bila učiteljica in prijateljica v strojnski samoti. Koroško slovensko planinstvo pa ne more mimo pionirskega dela, ki ga je Miloš Svanjak opravil skoraj pred sto leti na Strojni, v tedanji občini Šentanel. V letih 1907, 1908 in 1909 je markiral vsa glavna pota gorskega masiva Strojne ter jih opremil z lično izdelanimi kažipoti v slovenščini. Iz osrednje točke – šole na Strojni – so vodila markirana pota proti severu in jugu, vzhodu in zahodu. S svojim delom je marsikomu odprl neznan planinski svet med Dravo in Mežo, Pliberkom in Dravogradom. Kot neumorna borca za slovensko šolo sta se dopolnjevala s tedanjim županom Šentanela Mihom Kumprejem. Miloš Svanjak, slovanski revolucionar, eden prvih komunistov v Mežiški dolini, je bil ob začetku prve svetovne vojne (1914) vpoklican v avstrijsko vojsko in poslan na rusko fronto, kjer se je s svojo četo predal Rusom. Ob izbruhu oktobrske revolucije se je pridružil Rdeči armadi (1917). Ostal je v Sovjetski zvezi, od koder se kljub posredovanju sorodnikov [avstrijskih državljanov] pri predsedniku Avstrije, ni smel več vrniti. Kot agronom je delal v poskusnih laboratorijih v Sovjetski republiki Kazahstan. 

Dosežki in bibliografija

V letih 1907, 1908 in 1909 je markiral vsa glavna pota gorskega masiva Strojne ter jih opremil z lično izdelanimi kažipoti v slovenščini. Iz osrednje točke – šole na Strojni – so vodila markirana pota proti severu in jugu, vzhodu in zahodu. S svojim delom je marsikomu odprl neznan planinski svet med Dravo in Mežo, Pliberkom in Dravogradom. 

Priznanja in nagrade

 

Viri in literatura

Podatki vnukov Jožeta in Miloša. – Karel Doberšek: Pionir planinstva na Strojni. (Učitelju Milošu Svanjaku v spomin.  V: Tabor koroških planincev na Plešivcu, Prevalje, 1954.  Dr. Franc Sušnik: Spremna beseda v pesniški zbirki Blaža Mavrela: Šopek s koroških bregov, 1977.