Garber, Franc,

rudar 

Slika 
06. 10. 1879, Prevalje 1955, Leše
Garber, Franc, eden zadnjih leških rudarjev (1879--1955);  zelo mlad se je zaposlil v rudniku rjavega premoga na Lešah in vztrajal pri tem delu pod raznimi lastniki do konca obratovanja leškega rudnika. 

Življenje in delo

Garber, Franc, eden zadnjih leških rudarjev. *Prevalje, 6. 10. 1879; +Leše, 1955; živel je na Lešah. Oče delavec v Železarni Prevalje Poročen je bil z nemško govorečo Adelo roj. Pirker [iz starega rodu Franca Seraphina Pirkerja "von Pirkensheima" iz Dravograda]; sinova Gottfried, Adolf in hči Elizabeta ter nezakonski sin Franc Gornik. Stanovali so v pritličju stare šole na Lešah. Še zelo mlad se je zaposlil v rudniku rjavega premoga na Lešah in vztrajal pri tem delu pod raznimi lastniki in zadrugami ter kopal premog vsa prva desetletja 20. stoletja. Rudarila sta tudi njegova sinova vse do tedaj, ko je v 30-tih letih nižje rove zalila voda in onemogočila kopanje premoga. Sinova in hči so odšli na delo v tujino (1938), bili so zadnji leški knapi, ki so morali "s trebuhom za kruhom" in vse življenje povezani z rudarstvom [sin Gottfried-Fridl, poročen z Dretnikovo z Leš, je odšel v holandske rudnike premoga, kamor mu je sledila tudi sestra Elizabeta, po drugi svetovni vojni se je vrnil na Leše, se zaposlil v Rudniku Mežica in obnovil sto let star premogovnik na Selah; Adolf je z ženo, Švabovo s Prevalj, odšel v merlebaške rudnike premoga v Francijo, kjer je družina ostala in se rada vrača].

Franc Garber pa se je po zaprtju rudnika posvetil domači obrti. Pletel je košare, ki jih je pobarval ter iz lesa rezljal vse vrste ptic in jih poslikaval. Če je bil dobre volje, je njihovo petje oponašal. Veliko veselja mu je nudilo gorništvo. Velikokrat se je odpravil na pot po planinah in gorah okoli Mežiške doline s palico in kosom kruha v žepu. Iskal je sledi stoletnega rudarjenja nekdanjih iskalcev svinčene rude in vedel za neštete rove, v katere so se po zadnjicah spuščali posamezniki, ki so z železnimi sekači in ledom razbijali svinčeno rudo ter jo v usnjenih vrečah vlačili iz rovov. Prodajali so jo na posebnih zbirnih mestih. V skalah Pogorevca je odkril rastišča roza rdečega jegliča izredne redkosti, ki ga je posadil po Lešah, kjer menda ponekod še cveti v spomin na enega zadnjih leških rudarjev na Lešah.

 

Dosežki in bibliografija

 

Priznanja in nagrade

 

Viri in literatura

Vir: Podatki vnuka Franca Gornika.