Lodrant, Jože ,

duhovnik;prevajalec;publicist 

Slika 
19. 04. 1926;, Prevalje, [Farna vas] 01.07.2013, Slovenj Gradec
Lodrant, Jože, duhovnik, publicist in prevajalec (1926-.2013); bil je član glavnega odbora Mohorjeve družbe v Celju, tudi član tajništva in sourednik Mohorjevega koledarja ter član uredništva revije Znamenje; na področju dušnega pastirstva si je prizadeval za enotno versko področje koroškega slovenskega, po potrebi tudi nemškega prostora, zlasti v korist Slovencev; udejstvoval se je na področju planinskega popotništva in bil svetovni popotnik. 

Življenje in delo

Lodrant, Jože [tudi Pepi, krstno Josip], duhovnik, publicist in prevajalec. *Prevalje, [Farna vas], 19. 4. 1926; + Slovenj Gradec, 1.7.2013, živel je v Mežici. Oče učitelj, kulturno-prosvetni delavec in knjižničar Ožbe Lodrant, mati voditeljica file tečajev Marija Lodrant roj. Sušnik; bratje profesor kemije, kulturno-prosvetni delavec in publicist Stanko Lodrant, mehaniški mojster Lojze, univ. dipl. inženir arhitekture Andrej Lodrant, univ. dipl. inženir geodezije Franc Lodrant in čevljar Blaž, sestre Marjana, Marjeta, uslužbenka Tilka por. Drevenšek in medicinska sestra Rezika por. Zmagej.

Po petih razredih osnovne šole na Prevaljah in štirih razredih Klasične gimnazije v Mariboru, je maturiral na Realni gimnaziji v Celovcu (1945). Opravil je dopolnilno maturo (1945) in abiturientski učiteljski tečaj v Mariboru (1946). Kasneje je stopil v bogoslovje in diplomiral na Teološki fakulteti v Ljubljani (1952). Podiplomski študij je opravil na Pastoralnih srečanjih na Dunaju. Bil je učitelj na Prevaljah, učitelj in šolski upravitelj na Strojni in v Koprivni. Po končanem študiju v Ljubljani je bil kaplan v Trbovljah in medtem odslužil vojaščino (1952–1953). Naslednji kaplanski službi je opravljal v Brestanici (Senovo) in v Šoštanju. Od začetka leta 1960 do upokojitve (1986) je bil župnik v Mežici in soupravitelj župnije sv. Jakoba v Koprivni. Bil je član glavnega odbora Mohorjeve družbe v Celju, tudi član tajništva in sourednik Mohorjevega koledarja ter član uredništva revije Znamenje. Na področju dušnega pastirstva si je prizadeval za enotno versko področje koroškega slovenskega, po potrebi tudi nemškega prostora, zlasti v korist Slovencev. Udejstvoval se je na področju planinskega popotništva, bil je vodnik in organizator romanj in popotovanj širom po Evropi in tudi sam je bil svetovni popotnik. Nekaj znamenj o tem je v objavljenih in neobjavljenih zapisih. Ljubiteljsko se je ukvarjal z elektrotehniko, fotografiranjem, avdio-video napravami itd.

 

Dosežki in bibliografija

Bibliografija: Pot okoli sveta. 1983. –Nabrani spisi. 2000. – Nemirni časi. 2001. – Iz nemščine je prevedel knjigo Antona Vogrinca Nostra maxima culpa, kriza katoliške cerkve, njeni vzroki in predlogi za izboljšanje (1996). – Ivan Hojnik – koroški Aljaž. – V: Tabor koroških planincev na Plešivcu. Prevalje, 1954. – Zanimiva listina iz Koprivne. – V: Koroški fužinar, 1968, št. 3. – Pismo svetega Lenarta s Plata v dolino. – V: Koroški fužinar, 1969, št. 4. – Ivan Hojnik. – V: Koroški fužinar, 1977, št. 3. – Franc Sušnik. – V: Mohorjev koledar, 1981. – Velika razglednica. – V: Koroški fužinar, 1981, št. 1. – Spomin in odmev. – V: Valentin Stückler: Duhovnik med okupacijo in revolucijo. Spomini nemškega župnika v Mežiški dolini iz vojnih in prvih povojnih let. Celovec, 1987. – Potlej, ko se je vse zgodilo. – V: Znamenje, 1989, št. 4. – 1939–194–1989. – V: Znamenje 1989, št. 6. – O cerkvi z drugačnim obrazom. – V: Znamenje, 1990, št. 4. – Duhovne vaje. – V: Znamenje, 1990, št. 1. – Celovške poti. – V: Koledar Družbe sv. Mohorja v Celovcu, 1990. – Devici Mariji na jezeru moj spoštljiv in ljubeč pozdrav. – V: Bodi pozdravljena, Devica Marija … Ob stoletnici nove cerkve na Fari. 1890–1990. Prevalje, 1990. – Valentinu Stücklerju v spomin. – V: Mohorjev koledar, 1991. – Božična zgodba. – V: Koledar Družbe sv. Mohorja v Celovcu, 1991. – Sever in jug. – V: Znamenje 1991 št. 1–2. – Alojziju Kuharju v hvaležen spomin. – V: Hotuljska cerkev slavi, 1992. – Priča izpod Savinjskih gora – petdeset let od požiga Solčave in drugi spomini na kraj. – V: Planinski vestnik, 1995, št. 11. – Razmišljanje ob izidu knjige Antona Vogrinca. – V: Znamenje, 1996, št. 5–6. – Celovške poti. – V: Koledar Družbe sv. Mohorja v Celovcu, 1996. – Franc Sušnik. – V: Dr. Franc Sušnik (1898–1998). Zbornik ob stoletnici rojstva, 1998. – Tiho kramljanje z osemdesetletnikom. – V: Znamenje, 2003, št. 3–4. Za revijo Znamenje je prevedel številne razprave in eseje. 

Priznanja in nagrade

Priznanja mdr.: Imenovan je za častnega občana Občine Mežica (2001). 

Viri in literatura

Viri: Osebni podatki in drugi viri. – Marija Praper: Jože Lodrant. Portret nagrajenca. [Ob imenovanju za častnega občana Občine Mežica]. – V: Prepih, 2001, št. 12. – -alpra [Aleksander Praper]: Zlata maša v Mežici in na Prevaljah. – V: Prepih, 2001, št. 9. – Marjan Kolar: Tretja knjiga župnika Lodranta, Pot okoli sveta. – V: Prepih, 2002, št. 1.