Arko, Andrej ,

družbenopolitični delavec;komercialist 

Slika 
21.12.1905, Ribnica na Dolenjskem, Slovenija 10.11.1987, Kočevje
Bil je upravnik premogovnika na Holmcu, ki je ublažil težko socialno stanje ljudi na Lešah in Prevaljah po ukinitvi premogovnika na Lešah; po vojni je sodeloval pri vzpostavitvi oblasti in z dr. Francem Sušnikom osnoval iniciativni odbor za ustanovitev gimnazije na Koroškem. 

Življenje in delo

Živel je na Prevaljah (19381948) in v Kočevju, kjer je pokopan. Oče notar Ivan, mati učiteljica Matilda roj. Gnus. Poročen je bil z Ljubo roj. Lesjak in Mimico roj. Lesjak; sin Urban in hči Andreja.

Po šoli za rezervne oficirje je bil v službi Rudarske družbe Bohemija iz Ljubljane, v rudniku Pečovnik pri Celju. Leta 1938 je bil kot rezervni kapetan s posebno nalogo premeščen za upravnika premogovnika na Holmec (Premogovnik Liboje, družba z o. z. v Ljubljani, obrat Holmec pri Prevaljah), kjer je prevzel komercialno-pravne posle premogovnika na Lešah. [Prevaljska občina je s premogovnikom Holmec reševala socialno stisko, saj so v njem dobili zaposlitev leški rudarji, ki so po stečaju Ilirske rudarske družbe na Prevaljah in propadu rudnika Leše (1936) ostali brez dela. Pridobili so tudi domačini z Lokovice, Dolge Brde in Šentanela. Na separaciji so bile izključno ženske z Leš, ki so dnevno prebrale in oprale od 70 do 100 ton premoga. Rudnik je imel s prostosledi z globokim vrtanjem pokrit okoliš od Poljane do meje nad Libučami in za ta del Mežiške doline je imel velik gospodarski pomen. Ker je bil rudnik Holmec v izgradnji in razvoju, so potrebovali veliko sredstev in materiala, ki ga niso vozili iz centralnih skladišč iz Pečovnika, Liboj in Ljubljane, ampak so ves možni material kupovali na Prevaljah in se oskrbovali kar doma. Prevoz premoga ( do 100 ton dnevno) na železniško postajo Prevalje, v jeklarno Ravne in podjetja so prevzeli domači prevozniki. Rudnik Holmec je bil tudi narodnostno pomemben v neposredni bližini severne meje proti Avstriji (od marca 1938 priključeni k nemškemu rajhu), razvil in strnil se je v celovit slovensko napredni blok. Kasneje, med okupacijo, je rudniška posadka postala trdna postojanka za razna sabotiranja in po prihodu partizanov jim je nudila vso pomoč. Rudnik Holmec je ublažil težko socialno stanje ljudi na Lešah in Prevaljah po ukinitvi premogovnika na Lešah]. Andrej Arko je od leta 1942 sodeloval z narodnoosvobodilnim gibanjem in ko so bili maja 1945 končani boji na Poljani in Holmcu, je bila prva skrb vzpostaviti narodno oblast. Dobil je nalogo, da organizira administrativni aparat Okrajnega ljudskega odbora Prevalje in bil je izvoljen v Izvršni odbor OLO kot tajnik, bil je tudi predsednik TVD Partizana Prevalje (1948). Primanjkovalo je kadra in prostorov. V stari pošti [v poslopju ob današnji gostilni Rupar na Prevaljah] so se stiskali pošta, sodnija, tožilstvo in Okrajni ljudski odbor Prevalje.

Junija 1945 se je po vrnitvi iz Dachaua oglasil pri njem dr. Franc Sušnik, da bi dobil primerno službo na Prevaljah. Do ustanovitve odseka za prosveto je prevzel referat za statistiko. Po njunih pogovorih in ugotovitvah, da bi bila potrebna gimnazija na Koroškem, je bil ustanovljen iniciativni odbor, v katerem so bili razen njiju voditelji sindikata Železarne Ravne. Prvotno naj bi bila gimnazija v stanovanjskih blokih ob nogometnem igrišču na Prevaljah. Odločili so, da bi bila ravnina parka gradu na Ravnah in grad, s pripadajočimi gospodarskimi poslopji, primerno zasilno bivališče za gimnazijo in dijaški dom. Misel na ravensko gimnazijo se je rodila v podstrešnih sobah [tajništvu OLO] stare pošte na Prevaljah, za kar gre predvsem vse priznanje dr. Francu Sušniku in Andreju Arku. Po premestitvi okraja v Dravograd (1948) je bil tajnik okraja Dravograd, nato premeščen v Maribor, od koder je odšel v svoj rojstni kraj, kjer je prevzel posle tajnika Gozdnega gospodarstva Kočevje (1950–1953) in bil nato sekretar Splošnega gradbenega podjetja Zidar Kočevje do upokojitve (1953–1964). Desetletja je delal z mladino, zlasti na področju telesne kulture in filatelistične dejavnosti in bil dopisnik časopisja z več tisoč prispevki.

 

Dosežki in bibliografija

Prve zamisli o gimnaziji na Ravnah. – V: Koroški fužinar, 1976, št. 3. – Holmec pri Prevaljah. – V: Koroški fužinar, 1976, št. 2. 

Priznanja in nagrade

Srebrno priznanje OF; plaketa in nagrada Stanka Bloudka; bronasta jelka mesta Kočevje; nagrada in plaketa Jožeta Šeška; srebrna plaketa Atletskega saveza Jugoslavije; plaketa Kolesarske zveze Slovenije; zlata plaketa Filatelistične zveze Slovenije; zlata plaketa Fizičke kulture SFRJ; zlata plaketa TVD Partizan Slovenije; zlati častni znak Avto–moto zveze Slovenije. Dodeljeno mu je bilo častno članstvo v: Občinska zveza telesne kulture Kočevje, TVD Partizan Ribnica, TVD Partizan Kočevje, Planinsko društvo Kočevje in Društvo prijateljev mladine Kočevje. 

Viri in literatura

Podatki sina Urbana in drugi viri.