Pavše, Matevž ,

gostinec;kmetovalec 

Slika 
18.11.1865, Uršlja gora, Slovenija 04.07.1943, Prevalje
Leta 1896 se je priženil k Ravnjaku v Kot in po očetovi smrti postal lastnik treh kmetij. Bil je umen in podjeten gospodar, ko je leški premogovnik širil izkop premoga tudi na Zagrad in v Kot, je odprl gostilno, znano po družabnih prireditvah, to je bila  prva turistična kmetija na Koroškem.   

Življenje in delo

Oče Voranc, p. d. Ljubenc, mati Ana roj. Navodnik; brata Janez, p. d. Skočedovnik, Toni, p. d. Strmec, sestri Jerca in Ana. Poročen je bil z Marijo roj. Knez; sinovi kmet Matevž, p. d. Ravnjak, kmet Alojz, p. d. Kanc, rudar Filip, posestnik Ludvik, kmet Albin, p. d. Ljubenc, hčerke Elizabeta por. Kovač, Marija por. Osojnik, Jerica por. Kristan in Ančka.

Oče Voranc je gospodaril na kmetiji pri Ljubencu, na prisojni strani strmega pobočja Homa. [Od tod izvira pripovedka o medvedu, ki je hodil k Ljubencu hruške trest; pripovedko, Kako je medved hruške tresel, je objavil Vinko Möderndorfer v knjigi Koroške narodne pripovedke, 1946]. Ker je bilo kmetovanje v strmini težavno, je kupil Kančevo kmetijo na osojni strani Homa, kjer je bil svet bolj položen. Matevž se je leta 1896 priženil k Ravnjaku v Kot in po očetovi smrti je postal lastnik treh kmetij. Kljub temu da je hodil v šolo na Prevalje le eno zimo [stanoval je pri znancih na Lešah], je bil umen in podjeten gospodar, začel je trgovati z lesom. Pod domačijo je ob potoku poleg mlina postavil žago venecijanko, kjer je žagal hlodovino iz svojih gozdov, kupoval je les pri kmetih v okolici in tudi pri grofu Thurnu. Na začetku ga je naučil izračunavati kubaturo lesa lesni trgovec, ki je od njega odkupoval žagan les. Okoli leta 1920 je ob žagi postavil še manjšo elektrarno. Ves les so z več pari konj prevažali domači sinovi. Vključil se je v delniško družbo Korotan na Prevaljah, toda po stečaju družbe v gospodarski krizi (1934) je svoje vložke izgubil. Ko je leški premogovnik širil izkop premoga tudi na Zagrad in v Kot, je odprl gostilno, kamor so prihajali rudarji in izletniki iz doline. Kot lovec je vzel v zakup velik del občinskega in tudi nekaj grofovskega lovišča in vabil na lov veljake iz doline.

Pri Ravnjaku so bili znani po družabnih prireditvah, bili so predhodniki današnjih turističnih kmetij. Na njihovem zemljišču je Smučarski klub Prevalje prirejal medklubsko smučarsko tekmovanje Pavlov smuk (1954-1971) v spomin na padlega partizana Pavla Mešla s Prevalj.

 

Dosežki in bibliografija

 

Priznanja in nagrade

 

Viri in literatura

Podatki vnukov Franca Pavšeta, p. d. Ravnjaka, Lojzke Štornik in Ivice Navodnik. - Mirko Kumer: Kraj Kot in Ravnjakovi. - V: Viharnik, 2001, št. 8-9 in 10. - Marija Suhodolčan Dolenc @ Margareta Jukič: Biografski leksikon občine Prevalje, Prevalje 2005.