Gornik, Franc Miroslav ,

čebelar;družbenopolitični delavec;kronist;raziskovalec;strojni tehnik;zgodovinar 

Slika 
19.02.1924, Mežica, Slovenija 15.12.2011, Prevalje
Gornik, Franc (1924-2011) je bil družbeno aktiven, zanimala sta ga lokalna zgodovina, predvsem zgodovina železarstva, raziskovanje naravne ter kulturne dediščine; veliko pisnih virov je rešil pred uničenjem; raziskoval zgodovino čebelarstva in se ukvarjal z ekslibrisi. 

Življenje in delo

Oče rudar, strojnik Franc [interniran v Dachauu in Mauthausnu], mati Magdalena roj. Podojsteršek; sestre Mira por. Delalut, Alojzija por. Novak in Betka por. Bukovec Robin. Poročen je z Marijo roj. Cikulnik [oče je bil borec za priključitev Koroške k Sloveniji, po plebiscitu (1920) izgnan iz Velikovca v Slovenijo]; sinova Miran, Igor in hči Bojana por. Vidovič.

Pet razredov osnovne šole in meščansko šolo je končal v Mežici, obrtno šolo pri Rudniku Mežica in Srednjo tehniško šolo v Ljubljani (1946–1949). Zaposlen je bil v Rudniku Mežica (1940–1943), po Srednji tehniški šoli v Rudniku Velenje (1949) in v Rudniku uglja – Breza v BiH kot tehnična pomoč iz Slovenije (1950). Po vrnitvi je bil zaposlen v Železarni Ravne do upokojitve (19511983), bil vmes dve leti pri Rudniku v Mežici in predavatelj na Metalurško industrijski šoli na Ravnah (19571958) in vodja novogradenj (1962). Pred upokojitvijo je sodeloval kot projektni inženir pri gradnji vojaškega objekta "Kapela". Med drugo svetovno vojno je bil prisilno mobiliziran v nemško vojsko (19431945), v letalsko enoto, vendar je bil zaradi očetove internacije v Mauthausnu kazensko premeščen na rusko fronto (1944–1945) in po vrnitvi dva meseca zaprt v begunjskih zaporih. Pred drugo svetovno vojno je bil član telovadnega društva Sokol in nato vaditelj pri TVD Partizan v Mežici in po prihodu na Ravne predsednik TVD Partizan, Športne zveze Mežiške doline in zvezni sodnik pri Smučarskem klubu Fužinar. Več let je bil predstavnik Železarne v svetu Delavskega (Koroškega) muzeja na Ravnah, bil predsednik mešanega pevskega zbora Prežihov Voranc Ravne in član upravnega odbora Društva inženirjev in tehnikov Železarne Ravne. Že desetletja ga zanima zgodovina in je velik ljubitelj in zbiralec naravne in kulturne dediščine. Hrani mnogo dragocenih podatkov, listin, knjig, starin, starih čebelarskih in drugih predmetov in dokumentov. [Najstarejša knjiga je iz leta 1709 in dokument iz leta 1743.] Veliko pisnih virov je rešil pred uničenjem in marsikaj podaril ravenskemu muzeju. Kot predstavnik Železarne Ravne v muzejskem svetu je pomagal rešiti več tehničnih zadev, tudi ureditev lapidarija itd. Pomemben je njegov delež pri raziskovanju železarstva na Prevaljah in postavitvi pomnika železarstvu [v Spominskem parku na Prevaljah], ki ga je oblikoval iz tračnic, izdelanih v Železarni Prevalje. Njegova zasluga je obnovitev vhoda v Franciscov rov na Lešah. Gradivo o zgodovini Prevalj in Leš je posnel na video kaseto. Vsa leta je objavljal članke in fotografsko gradivo o zgodovini železarstva, rudarstva, čebelarstva in domoznanstva v Koroškem fužinarju. Drugo področje njegovega delovanja je čebelarstvo. Bil je član Čebelarskega društva Ravne in je član Čebelarskega društva Prevalje (od ….). Raziskuje zgodovino čebelarstva v Mežiški dolini in Podjuni, zbira dokumentarno gradivo, čebelarske pripomočke, ima dragoceno zbirko panjskih končnic, predvsem s Koroške, in vse letnike glasila Slovenski čebelar (od 1897). Vodil je čebelarske krožke, predaval in na razstavah predstavljal zgodovino čebelarjenja. Je izprašan čebelarski preglednik in predsednik nadzornega odbora Čebelarskega društva Prevalje. Gradivo o čebelarski dejavnosti na Koroškem je posnel na video kaseto.

 

Dosežki in bibliografija

Inženirsko-tehniška fantovščina. – V: Koroški fužinar, 1960, št. 1–3. – Televizijski sprejem v našem kraju bo končno urejen. – V: Koroški fužinar, 1962, št. 8–12. – K'tir na veter gleda, ta ne seje. – V: Koroški fužinar, 1975, št. 4. – Slovenski pregovori skozi stoletja. "Jedro resnice je v čednih lušinah." Drobtinice, 1849. – V: Koroški fužinar, 1976, št. 4. – Montaža kovaškega stroja. – V: Informativni fužinar, 1979, št. 18. – Mežiški premogovnik. – V: Koroški fužinar, 1979, št. 3. – Ravenski trg nekoč in danes. – V: Koroški fužinar, 1980, št. 2. – V začetku tega stoletja so Ravne dobile verjetno prvo zasilno bolnico. – V: Koroški fužinar, 1980, št. 2. – I. internacionalna delavska olimpiada 24.–28. julija 1925 v Frankfurtu na Maini. – V: Koroški fužinar, 1980, št. 4. – Mere in vage po starem in novem. – V: Koroški fužinar, 1981, št. 3. – Ideja o gradnji jezera na potoku "Dul" zadaj za Javornikom (1 mapa). 1982. – Koremuh iz Zarazborja. – V: Koroški fužinar, 1982, št. 3. – 323 let Vrhnjakove hiše, Brdinje št. 40. – V: Koroški fužinar, 1984, št. 3. – Srečanje na Smrekovcu l. '41. – V: Koroški fužinar, 1984, št. 3. – Ženitna pogodba. – V: Koroški fužinar, 1985, št. 1. – Prevalje v prejšnjem stoletju. (Cinkarna in železarna 1824–1899). – V: Koroški fužinar, 1986, št. 3. – Drobtinice iz življenja Ferdinanda Beleja, rudarja v rudniku premoga na Lešah od 1875 do 1899. – V: Koroški fužinar, 1986, št. 1.  Velika pravda za Kajžarjevo hubo Lipo v letih 1743 do 1746. – V: Koroški fužinar, 1987, št. 3. – Pomnik prevaljski železarni [soavtor Jože Šater]. – V: Koroški fužinar, 1988, št. 1. – Sto let stara reklama za Rimski vrelec. – V: Koroški fužinar, 1990, št. 4. – Gradnje v prejšnjem stoletju. – V: Koroški fužinar, 1990, št. 3. – Papež Pij II. (1405–1464) je hodil po naših krajih. – V: Koroški fužinar, 1990, št. 1. – Začetki šolstva v naši dolini. – V: Koroški fužinar, 1991, št. 1. – Kako sem iskal "Kolomonove bukve". – V: Koroški fužinar, 1992, št. 2. – Po stari železarski poti. – V: Koroški fužinar, 1993, št. 1. – Po sledovih pisem vojakov iz 1. svetovne vojne. – V: Koroški fužinar, 1994, št. 1. – Trpljenje in krivda prisilno mobiliziranih. – V: Nemška mobilizacija Slovencev v 2. svetovni vojni. 1942–1945. Zbornik 2. posveta o nemški mobilizaciji Slovencev v 2. svetovni vojni, 1994. – Drobtinice iz zgodovine čebelarjenja v Mežiški dolini in Podjuni. – V: Koroški fužinar, 1995, št. 2. – Meščanska šola v Mežici II. – V: Koroški fužinar, 1995, št. 2–3. – Nova valjarna za železarno Prevalje. [Eugen-Hütte, 1854]. – V: Koroški fužinar, 1996, št. 2. – Smučarska tekma v Mežici 1937–1938. – V: Koroški fužinar, 1996, št. 1. – Zimski šport v Mežici med obema vojnama. – V: Koroški fužinar, 1997, št. 2. – Kolo jugoslovanskih sester. – V: Koroški fužinar, 1997, št. 1. – Korošec med vojaki - smučarji v 1. svetovni vojni. Zgodba s fotografije. – V: Koroški fužinar, 1997, št. 2. – Peter Močnik - veliko ime slovenskega čebelarstva. Čebelar, pedagog in organizator čebelarstva na Koroškem.  V: Slovenski čebelar, 1998, št. 6.  Pomnik prevaljski železarni [soavtor Jože Šater].  Po stari železarski poti.  V: Sporočilo ugaslega plavža. Železarna Prevalje 18351899, 1999.  Ko spregovorijo stari dokumenti. Zanimivosti iz zgodovine Tomaževe domačije [v Dobji vasi]. – V: Koroški fužinar, 2001, št. 2. – Kako sem izdelal trietažni A. Ž. panj : zanimiva in poceni rešitev. – V: Slovenski čebelar, 2001, št. 5. – Ko so poti po Mežiški dolini merili še z dnevi in urami. – V: Koroški fužinar, 2002, št. 2. – Trda predvojaška šola, vzgoja mladih fantov. Spomini na RAD – Reichsarbeitsdienst. – V: Koroški fužinar, 2003, št. 2. – Odkrit podstavek. Spomenik Avgustu Rosthornu spet celota?. – V: Koroški fužinar, 2003, št. 1. – Spomini na vojaško življenje. – V: Koroški fužinar, 2004, št. 1. – Gruda koroške zemlje za kralja Aleksandra. Utrinek iz zgodovine. – V: Koroški fužinar, 2004, št. 1. – Zgodovina čebelarstva v Mežiški dolini do 2. svetovne vojne.  Panjske končnice.  Čebelarski pregovori.  V: Čebelarsko društvo Prevalje  90 let, 2004. – Ugotovitve o osnovah nastanka poimenovanja Prevalj. – V: Prevaljske novice, 2006, št. 9 (junij), str. 14–15. 

Priznanja in nagrade

Plaketa II. in I. stopnje Antona Janše za zasluge v čebelarstvu; bronasta Prežihova plaketa za muzejsko dejavnost (1987); priznanje Čebelarskega društva Prevalje za zasluge pri razvoju čebelarstva na Prevaljah (2004). 

Viri in literatura

Franc Gornik je dobil bronasto Prežihovo plaketo za svojo muzejsko dejavnost. – V: Koroški fužinar, 1988, št. 2. – Čibron Kodrin, Andreja: Zbiralec, ki mu je od »imeti« še pomembneje starine »spoznati«. Ljubiteljski zgodovinar Franc Gornik. – V: Koroški fužinar, dec. 2007, št. 1–2, str. 25–26.Marija Suhodolčan Dolenc @ Margareta Jukič: Biografski leksikon občine Prevalje, Prevalje 2005.