Industrijska razstava na Dunaju je razširila sloves izdelkov prevaljske železarne, ki je prejela zlato medaljo.

Koroški stanovi so prosili, naj se zgradi vsaj konjska železnica po Dravski dolini od Maribora do Celovca. 

Prezidali in povečali so staro cerkev sv. Urha na vrhu Strojne (1054 m n. m.), podružnico cerkev sv. Danijela v Šentanelu. 7. maja 1848 jo je posvetil škof Anton Martin Slomšek. Glavni baročni oltar, posvečen sv. Urhu, je bil postavljen leta 1774 na stroške strojanskih kmetov Branáta in Janeža. Cerkev je bila poslikana leta 1904.

Rosthornova in Dickmanova železarna je zgradila novo šolsko stavbo na Prevaljah za otroke svojih uslužbencev in delavcev (Werksschule), ki je bila podružnica šole na Fari. (V letih 1963–2004 je bilo tam podjetje Instalater).

Dograjena je bila nova železarna (danes Športni stadion Ugasle peči). 

Ustanovljena je bila bolnišnica na Lešah za rudarje in njihove svojce. Hrano za bolnike so prinašali iz restavracije pri Meisterlu, zdravnik pa je prihajal vsak drugi dan s Prevalj.  

Ustanovljena je bila bolnišnica na Prevaljah za železarje in njihove svojce. Bolnišnica je bila priključek obratni ambulanti prevaljske železarne in je imela lastnega zdravnika – kirurga. (Bila je v stavbi, kjer je bil med obema vojnama  »rdeči konzum«, nato je bila tam Kmetijska zadruga, danes pa je gostilna Pagat).  

Prevalje so imele orožniško postajo. 

Ustanovljena je bila podružnična šola na Lešah za otroke rudarjev.

Ustanovljena je bila Bratovska skladnica na Lešah in je delovala do leta 1933. 

Grofje Thurn-Valsassina so odprli premogovnik na Holmcu. (Pred prvo svetovno vojno se je proizvodnja zmanjšala, ponovno pa se je povečala v letih gospodarske krize in po letu 1936).  

31. maja 1863 so dogradili železniško progo mimo Prevalj, ki so tako bile povezane z Mariborom in Celovcem. Zgrajena sta bila Štoparjev most in železniška postaja, po kateri so se zgledovale druge  železniške postaje v Sloveniji. Leški premogovnik je zaposloval 1200 delavcev. 

Julija 1863 dobijo Prevalje svojo pošto. Prva pošta na Prevaljah je bila v prostorih nekdanje gostilne Vaukan. 

Cerkev sv. Danijela  (v Šentanelu) je v virih prvič omenjena leta 1437, kot župnijska cerkev pa leta 1755, ko ji je bila dodana tudi podružnična cerkev sv. Urha na Strojni. Novo cerkev v neoromanskem slogu so v petih mesecih zgradili leta 1865. Obnovili so jo v letih 1976 in 1989. Umetnostno najpomembnejši del opreme je desni stranski baročni Marijin oltar, ki se je verjetno ohranil še od oltarne opreme prejšnje cerkve. Celotna notranjost cerkve je pokrita s slikovitimi freskami s konca 19. stoletja. 

Ustanovljeno je bilo Delavsko izobraževalno in podporno društvo na Prevaljah, prvo delavsko društvo v Mežiški dolini, ki je zastopalo interese železarjev. 

Na Prevaljah so postavili prvi plavž na koks v alpskih deželah. Visok je bil šestnajst metrov.

Železarna Prevalje je dosegla rekordno proizvodnjo 13.800 ton.

V železarni so uspeli poskusi, da se koksu primešata oglje in leški rjavi premog. Začeli so graditi Bessemerjeve naprave s konventerji. 

Na prevaljski pošti so leta 1874 v splošno uporabo uvedli telegraf.

Samostojna občina Prevalje je obsegala 16 katastrskih občin, to so bile:  Prevalje (kraja Prevalje in Volinjak), Leše (kraja Leše in Kot), Uršlja gora (I in II), Zagrad, Navrški Vrh, Dobja vas, Stražišče, Poljana, Mežica, Podkraj, Breznica, Suhi Vrh, Šentanel (Št. Danijel), Jamnica in Strojna. V letih od 1850 do 1918 je Mežiška dolina pripadala območju okrajnega glavarstva v Velikovcu (Völkermarkt) in je sodila v sodni okraj Pliberk (Bleiburg). Po letu 1918 so bili iz občine Libuče priključeni Jugoslaviji: Belšak, Dolga Brda, Lokovica in Lom.

Leški premogovnik je dosegel rekordno proizvodnjo 70.000 ton.

Ustanovili so obrtno nadaljevalno šolo na Prevaljah. 

Velikonočni punt leških rudarjev, prepoved ženskega jamskega dela, uvedba 8-urnega delovnika.

Okrajni šolski svet v Velikovcu je prepovedal slovenske knjige na Prevaljah in Lešah.

Novonastalo občino Šentanel so sestavljale katastrske občine Jamnica, Strojna, Suhi Vrh in Šentanel. 

Odprli so prvo zasebno žensko obrtno šolo na Prevaljah. 

Šola na Prevaljah je bila 7-razrednica s 7-paralelkami. Na Prevaljah je živelo 2500 prebivalcev.

Tega leta so začeli v Farni vasi graditi novo cerkev.

Ustanovili so Slovensko hranilnico in posojilnico v Farni vasi pri Prevaljah. 

Konfiskacija slovenskih katekizmov na Prevaljah, na Fari in Lešah ter prepoved uporabe slovenskih knjig in poučevanja v slovenščini.

Lesni trgovec Franc Lahovnik je zgradil tovarno bele lesovine in jo leta 1906 prodal grofu Thurnu, ki jo je preuredil za proizvodnjo bele lepenke. 

Visoke peči prevaljske železarne so prenehale obratovati. 

Ustavili so vso proizvodnjo v Železarni Prevalje, demontirane naprave so odpeljali v Donawitz na zgornjo Štajersko, nepremičnine železarne in  leški premogovnik pa so kupili grofje Henckel-Donnersmark. 

Grof Henckel von Donnersmark, ki je po propadu prevaljske železarne kupil vsa poslopja, naprave in leški premogovnik, je vso upravo (administracijo) svojih družinskih koroških rudarskih podjetij (premogovnika v St. Stefanu v Labotski dolini in Rajbelj v Kanalski dolini) preselil na Prevalje. 

Leško rudniško šolo so lahko obiskovali tudi kmečki otroci.

Ustanovljena je bila pošta v Šentanelu.

26. julija je izbruhnila 1. svetovna vojna. Svinčevi rudniki v Mežici in Jeklarna na Ravnah so postali pomembni za vojno industrijo.

Po razpadu Avstro-Ogrske je bil 1. novembra na Prevaljah, takoj po prevratu,  ustanovljen Narodni svet za Mežiško dolino. Zaradi nemirov in plenitev je Narodni svet prosil garnizijo v Celju za vojaško pomoč.  

3. novembra 1918 je nadporočnik Franjo Malgaj s četo prostovoljcev zasedel  Mežiško dolino in vzpostavil red. Narodni svet je organiziral nakup prehrane za industrijske centre doline. 

Prvič uporabijo telefon na Prevaljah. Leta 1918 so začeli tudi graditi ozkotirno železnico Prevalje-Polena in jo  leta 1921 podaljšali do Žerjava. 

Na Prevaljah je bil sedež finančne kontrole in davčne uprave (do leta 1939). 

Mohorjeva družba je 3. julija 1919 v 64 vagonih »pribežala« iz Celovca na Prevalje in ostala tu do 3. decembra 1927. V tedanjih nemirnih časih je ohranila svoje poslanstvo – tiskanje knjig v slovenskem jeziku, saj so natisnili 90 naslovov v nakladi blizu dva milijona izvodov. 

Po izidu koroškega plebiscita (10. oktobra 1920) so dokončno začrtali državno mejo med Avstrijo in Kraljevino SHS. Vse upravne službe, ki so bile do plebiscita v Pliberku in Velikovcu, so prenesli na Prevalje. Sedež glavarstva je bil v stavbi ob cesti na Leše, Glavarstvo 1. 

Osnovali so delniško družbo Korotan.

Ustanovljen je bil okraj (srez) Prevalje, kamor je sodil tudi sodni okraj Prevalje z devetimi občinami. 

Mr. ph. Nikola Jordanić je sprejel koncesijo za odprtje javne lekarne na Prevaljah, imenovane Lekarna pri sv. Mariji, ki je bila prva javna lekarna v Mežiški dolini. Prej so bolnike z zdravili oskrbovali krajevni zdravniki. 

Velika poplava na Prevaljah. Meža je odnesla most pri »Preganthausu«.

Prevaljska cerkev je dobila nove zvonove. Prejšnje so med prvo svetovno vojno odpeljali in jih predelali v topove in strelno orožje. 

Premogovnik na Lešah je prešel v last Ilirske rudarske družbe. 

Jožef Križnik je prinesel iz Gradca, kjer je bil na študiju, prvo nogometno žogo na Prevalje in začelo se je organizirano igranje nogometa.