Zgodovina in biografije
Koroško, nekdaj skupen kulturni in upravni prostor, so politične razmere v 20. stoletju razdelile in pretrgale stoletja stare vezi med kraji in upravnimi središči. Državna meja je deželo razdelila med dve državi z različnima političnima sistemoma. Pretrgale so se številne družinske, sorodstvene, prijateljske pa tudi gospodarske in kulturne vezi. Vojne vihre in politične spremembe so iz domače hiše pregnale mnoge posameznike, ki so našli zavetje na drugi strani državne meje, kjer so pustili pomembno ustvarjalno sled. A globoke čustvene vezi so – kot v čipki tanke, a kot jeklo močne – niti, ki ohranjajo živo vez med ljudmi. So kot seme, kot korenina, ki v novo rast požene že ob prvih sončnih žarkih in ob ugodnih razmerah razvije novo bujno rast. Zgodovina skupnega kulturnega prostora izpostavlja lokalne posebnosti in značilnosti ter razkriva dogajanje med Celovcem in Ravnami. Kot popkovina pomembna vez med njima se je vila leta 1863 zgrajena železniška proga, ki je povezala Celovec, središče Koroške, kjer so načrtovali in odločali o razvoju dežele, in Prevalje, v 19. stoletju znane po prvi tovarni železniških tirnic v avstrijski monarhiji. Danes so tudi Prevalje mesto, a bolj kot to pomembno kulturno središče doline. Med njima so Tinje, prvič omenjene v 9. stoletju, s cerkvijo Marijinega vnebovzetja, s prvo omembo leta 1135. Tu je po prvi svetovni vojni začela delovati skupnost slovenskih
duhovnikov na Koroškem, imenovana Sodalitate. Sprva so bili nosilci duhovnih vaj v slovenskem in dvojezičnem delu krške škofije, zdaj so prerasli v hišo dialoga in izobraževanja. Pliberk je znan po jarmaku, sejmu, ki ga že stoletja vsako leto izvedejo prve dni v septembru, in po gradu, v katerem domuje rodbina grofov Thurnov, prvih industrialcev v Mežiški dolini. Po dolgoletnih prizadevanjih za izgradnjo Kulturnega doma Pliberk je ta v zadnjem desetletju postal
kulturno središče Podjune.
Nosilci zgodovinskega dogajanja in varuhi živih vezi so ljudje, posamezniki, ki so pustili vidne sledi dela in ustvarjanja. Koroški bukovniki so z okorno pisavo prepisali stare zapise, zapisali znanja in vedenja ljudi, k temu pa dodali svoje pesnitve in literarne stvaritve. Mohorjeva družba je desetletja vzbujala zanimanje in širila ljubezen do slovenskega jezika in slovenske knjige. Ko se je leta 1919 zatekla na Prevalje, še nihče ni slutil, da bo tu čez nekaj desetletij vzniknila ideja o bralni znački, o gibanju, ki je učenca za prebrano knjigo nagradilo z majhno značko, podobo koroškega pisatelja Prežihovega Voranca. Značka je postala vez med bralci ter literarnimi ustvarjalci in še vedno krepi ljubezen do domačega, slovenskega jezika. Beroči vojski izpod Pece in Uršlje so se pridružili mladi v Selah na Kotu na Koroškem, iz Radiš, Bilčovsa, Obirskega in Celovca. Simbol branja na Prevaljah pa je postal Suhodolčanov literarni lik Krojaček Hlaček. Človeške vezi ohranja in krepi tudi pesem, nje melodija in glasba trkata na srca ljudi. Kot vez med pevci in sorodniki je sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja vzniknila pevska revija Od Pliberka do Traberka. Številni pevski zbori so v dvorane kulturnih domov od Dravograda do Obirja ob zimskih večerih privabili množico poslušalcev in pletli nove vezi sodelovanja. Tej reviji so se v zadnjem desetletju pridružile nove, ki ohranjajo pevsko tradicijo in krepijo glasbeno ustvarjalnost.
Z vključitvijo Republike Slovenije v Evropsko unijo so se odprle potrebe in možnosti po medsebojnem sodelovanju. Vzklilo je seme povezovanja ustanov in posameznikov v okviru različnih projektov, tudi kulturne dediščine. Eden teh je REG-KULT, ki v okviru OP SI-AT 2007–2013 razkriva korenine in nosilce živih vezi ter spodbuja kreativne kulturne industrije in ustvarjanje na različnih kulturnih področjih. A največjo težo daje ljudem, njihovim živim vezem, ki se zrcalijo v biografskem leksikonu Koroške.
Projekt prinaša novo dodano vrednost povezovanju in sodelovanju posameznikov in ustanov v obmejnem pasu Republike Slovenije in Republike Avstrije. Oživlja, ohranja in vzpostavlja nove vezi. Virtualne razstave, objavljene na svetovnem spletu in računalnikih na informacijskih točkah, in pričujoči katalog oziroma zbornik dajejo novo dodano vrednost povezovanju in sodelovanju. Vsak projektni partner je v interesu skupnega cilja ustvarjal svojo zgodbo in lastno prepoznavnost, prepleteno s posebnostmi, ki v tem globalnem svetu dajejo pečat drugačnosti. Iskanje materialnih dokazov preteklosti pomeni prepoznavanje dosežkov posameznikov.
Brskanje po njihovih dosežkih prinese srečanja s številnimi posamezniki, ki so vsak na svoj način pustili ustvarjalni pečat v rojstnem kraju ali drugje po svetu.
Razkrivanje zgodovine in biografij na območju nekoč skupnega kulturnega prostora Koroške je kot rastoča knjiga, ki se nikoli ne konča, temveč ji vedno znova dodajamo nove liste in ohranjamo žive vezi.
Dr. Karla Oder