Izgradnja železniških prog po Mežiški dolini
Tako kot je železarna postavila Prevalje na zemljevid Evrope, jih je železnica naredila za prometno središče doline. Želja tako Rosthornov kot Thurnov je bila že konec tridesetih let 19. stoletja, da bi skozi dolino zgradili železnico. Pri tem sta imela pomembno vlogo Franc Rosthorn in grof Jurij (Georg) Thurn. Po izgradnji proge Maribor–Ljubljana je koroško gospodarstvo ostalo brez ustreznih prometnih povezav, zato so leta 1851 začeli aktivnosti in končno je 18. julija 1857 stekla gradnja. Del proge iz Maribora do Vuzenice so odprli novembra 1862, celotno progo pa 31. marca 1863. Z železniško postajo na Prevaljah so z industrijsko ozkotirno železnico povezali dve rudarski središči v dolini. V sedemdesetih letih 19. stoletja so dogradili industrijski tir na Leše, dolg nekaj več kot dva kilometra. S postajo na Prevaljah so povezali še rudnik svinca in cinka v Mežici in topilnico v Žerjavu. Železnico do Žerjava so začeli graditi že med prvo svetovno vojno leta 1918 in jo leta 1921 tudi zaključili. Prevalje pa so s tem postale pravo lokalno železniško vozlišče.
Vir: Mohorič, Ivan, Zgodovina železnic na Slovenskem. Ljubljana, 1968, str. 82; Oder, Karla, Občina Ravne na Koroškem, Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja, Ljubljana, 1992, str. 143, 144; Suhodolčan, Liljana, Promet, V: Gospodarstvo in tehniška dediščina Koroške, Ravne na Koroškem, 2000, str. 83, 84.