Obdobje prazgodovine in antike
Poselitev v slovenskem prostoru sega daleč nazaj v čas kamenih dob, starejše, srednje in mlajše, oziroma paleolitika (pred 10.000 let pr. Kr.), mezolitika (10.000 – 6000 let pr. Kr.) in neolitika (6000 – 3500 let pr. Kr.). V naši neposredni bližini so bile najstarejše najdbe iz teh obdobij odkrite v jami Potočka zijalka in segajo v čas srednje kamene dobe. Sledijo jim najdbe kamnitega orodja v Podkraju in Dobji vasi, ki pa jih že uvrščamo v mlajšo kameno dobo.
Kamenim dobam je sledilo obdobje kovinskih dob: bakrene (3000 – 1700 pr. Kr.), bronaste (1700 – 800 pr. Kr.) in železne (starejša (800 – 400 pr. Kr. in mlajša 400 – 10 pr. Kr.) Naše poznavanje življenja v teh obdobjih v Mežiški dolini lahko opremo na nekaj posamičnih najdb kovinskega orodja in novcev.
Sledilo je obdobje antike (od 10. pr. Kr. - 476 po. Kr.) in z njo povezan prihod antične kulture, ki so jo v naše kraje prinesli Rimljani. Ti so skozi Mežiško dolino speljali rimsko cesto, ki je povezovala Celejo in Virunum. V bližnjem Zagradu pa so postavili manjšo postojanko. O tem, kako velika je bila in ali je morebiti bila del manjše naselbine, še ne vemo prav dosti. Nam pa bogate najdbe kamnitih rimskih spomenikov in njihovih delov na tem območju pravijo, da takratni človek ni samo potoval skozi Mežiško dolino, ampak se je tu tudi naselil.
Vir: Pahič Stanko: Najstarejša zgodovina koroške krajine, V: 720 let Ravne na Koroškem, Ravne na Koroškem 1968, str. 12 - 22; Štih Peter, Simoniti Vasko: Slovenka zgodovina do razsvetljenstva, Ljubljana 1995, str. 11 – 28.