20. maja 1909 so v Pliberku ustanovili Katoliško slovensko izobraževalno društvo. Na seji takoj po ustanovnem shodu so izpostavili vprašanje lastnih društvenih prostorov.

Ker ni bilo primernih dvoran za igre, so po drugi svetovni vojni nekaj prireditev uprizorili na skednju pri Lipeju v Čirkovčah. Kako velika  je bila prostorska stiska društva,  priča tudi izjemno prizadevanje predsednika Franca Hanina, p. d. Lipeja, saj je med drugim izdelal tudi osnutek za ureditev dvorane v svojem gospodarskem poslopju.

Končno se je premaknilo vsaj na gospodarskem področju. Posojilnica Pliberk je pod predsednikom Lipejem Kolenikom odkupila od Zadruge zemljišče in leta 1977 zgradila na njem lastno poslovno poslopje. Zadruga je odkupila sosednji travnik lastnikov bratov in sester Trampusch iz Doba in na njem leta 1981 odprla sodobni nakupovalni center Zadruga-market. Takratni predsednik Fridl Kapun je želel, da bi v prvem nadstropju uredili kulturno dvorano, vendar so ta načrt zavrgli. Izkazalo se je, da bi kaj kmalu dvorana zaradi gospodarskega razcveta ovirala razvoj Zadruge. Zaradi hitrega in dobičkonosnega razvoja obeh gospodarskih organizacij je bilo mogoče šele zdaj realno razmišljati o gradnji kulturnega doma in jo načrtovati.

Po neštetih formalnih in neformalnih pogovorih med Zvezo bank (DI Joza Habernik), Zadrugo (inž. Fridl Kapun), dr. Matevžem Grilcem, ekonomskim svetnikom Fricem Kumrom, Valentinom Kumrom, dr. Pavlom Apovnikom, direktorjem Joškom Nachbarjem, Blažem Kordeschem in Jurijem Mandlom je bilo 25. marca 1993 sklenjeno, da s predlagatelji (Fric Kumer, Joško Nachbar, Jurij Mandl, Valentin Kumer, Blaž Kordesch) pripravijo statut (dr. Pavel Apovnik) za ustanovitev društva Kulturni dom Pliberk in da skličejo ustanovni občni zbor; izvedli so ga  8. avgusta 1993.

30. novembra 1994 so odborniki kulturnega društva skupaj s kulturnimi delavci iz Pliberka podpisali peticijo, naslovljeno na različne ustanove, za čimprejšnjo gradnjo kulturnega doma, ker je obstajala bojazen, da bi »zaradi pomanjkanja primernih prostorov delo v prid slovenske narodne skupnosti začelo nazadovati in bi se s tem pospešila asimilacija«.

Kulturni dom Pliberk deluje že petnajsto leto. Zvrstilo se je več kot 1.200 prireditev.  Slovenskim kulturnim društvom  zagotavlja primerne prostorske razmere in te so omogočile nov zagon njihovega kakovostnega ustvarjanja. Trinajsto leto že odpiramo zaveso abonmaju Pogled dlje, ki združuje prijatelje gledališča tu in na oni strani meje. Pod streho Kulturnega doma Pliberk je drugi največji oder na Koroškem, ki  ni namenjen le delovanju slovenskih društev, temveč tudi kulturnim ustvarjalcem večinskega naroda in ustvarjalcem z vsega sveta.

V sodelovanju Koroškega muzeja Ravne na Koroškem, Slovenskega narodopisnega inštituta Urbana Jarnika, društva Kulturni dom Pliberk ter Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, območne izpostave Ravne na Koroškem, sta v okviru evropskega projekta Od Pliberka do Traberka nastala razstava in katalog o čezmejnem sodelovanju. Razstava je  bila prvič postavljena ob zaključku 33. pevske revije Od Pliberka do Traberka, in sicer 17. maja 2000 v Kulturnem domu Pliberk.