Kulturni delavec, čevljar, pismonoša (1883–1926); slovel je po igralskih sposobnostih, se uveljavil tudi kot režiser in bil eden  najbolj znanih članov Katoliškega prosvetnega društva za Prevalje in okolico ter član Mohorjeve družbe na Prevaljah, vodil je prvi tamburaški orkester. 

Kantavtor, lesarski tehnik (1958–2002); z mladostnim prijateljem Milanom Kamnikom je ustanovil  Duo Kora, ustvarila sta več pesmi, ki so med Korošci že ponarodele, bil je uspešen tudi kot kantavtor. 

Družbeni delavec (1905–1987); bil je upravnik premogovnika na Holmcu, ki je ublažil težko socialno stanje ljudi na Lešah in Prevaljah po ukinitvi premogovnika na Lešah; po vojni je sodeloval pri vzpostavitvi oblasti in z dr. Francem Sušnikom osnoval  iniciativni odbor za ustanovitev gimnazije na Koroškem.  

Gospodarstvenik in športni delavec (1925–1984); globoke sledi je pustil na Prevaljah, kjer ima pomembne zasluge za strukturni premik; širitev, graditev proizvodnih hal, oplemenitenje proizvodnega programa in preusmeritev Pilarne v Tovarno rezalnega orodja, bil je  vrhunski namiznoteniški igralec, velike zasluge ima pri uveljavljanju avto-moto društva na Koroškem. 

Mojster črkostavec, tiskarnar (1898–1972); v času Mohorjeve družbe na Prevaljah se je v Mohorjevi tiskarni izučil za črkostavca, z Mohorjevo odšel v Celje, nato na Jesenicah postal načelnik Komisije za planinska pota pri Planinski zvezi Slovenije in bil vodja markacistov Slovenije. 

Slikar, grafik in kulturni delavec (1930–1999); bil je prvi vodja propagande v Železarni Ravne in kot slikar eden prvih Korošcev, včlanjenih  v društva likovnih umetnikov doma in na tujem, upravnik Likovnega salona na Ravnah na Koroškem, organizator ravenskih slikarskih kolonij in mednarodnih simpozijev Forma viva, prepoznavni so njegovi  ciklusi umetniške upodobitve  koroških znamenj, domačij in koroške krajine.

Župnik, doktor teologije, Baccalaureus formatus et vallem Junoniam Vicarius Generalis (1672–1752); s svojo »dobrólsko ustanovo« je odprl premnogemu slovenskemu fantu pot v latinske šole, leta 1741 je dal jezuitom v Dobrli vasi 6000 fl, goldinarjev, kar je v tistem času pomenilo veliko bogastvo, z naročilom, naj se z obrestmi vzdržuje beneficiat, ki ima dolžnost, da primerne učence poučuje v latinščini in jih pripravlja za celovško latinsko šolo; v cerkvi sv. Volbenka na Lešah je dal v kripti postaviti kamnit oltarček v čast svojemu patronu sv. Valentinu. 

Družbeni delavec, strojni tehnik (1924–1984); bil je priznan strokovnjak, posebej za rekonstrukcijo in modernizacijo različnih naprav in strojev v železarni, ves čas svojega dela je bil vključen v samoupravno dejavnost in delo družbenopolitičnih organizacij, tudi  kot dolgoletni član upravnega odbora Planinskega društva Prevalje. 

Dr. veterinarske medicine in filmski ustvarjalec (1924–2005); bil je med  ustanovitelji Koroškega kinokluba na Prevaljah leta 1960 [Zdravko Vezjak, Vaclav Broman, Ciril Rupar, Roman Flis, Emil Mlakar] in njegov dolgoletni ustvarjalni član. Leta 1990 je osnoval Demos v Mežiški dolini. 

Družbeni delavec, trgovec komercialist (1925–2009); aktivno je bil vključen v družbeno življenje, vidno je bilo njegovo delo med vodenjem Krajevne skupnosti Prevalje  in pozneje Komunalnega podjetja Prevalje predvsem na  področjih športnega življenja,  infrastrukture in komunalne ureditve kraja ter okolice.

Dramatik, pisatelj, filmski zgodovinar, publicist in pedagog (1912–1990); bil je dolgoletni profesor filmske zgodovine in režije, na Strojni so v času njegovega učiteljevanja leta 1935  uprizorili njegovo igro Poslednje ustoličenje, ki jo je tudi režiral in je pomenila izjemen gledališki dogodek za Koroško.  

Filmski ustvarjalec, obrtnik (1921–2006); odlikuje ga dolgoletno delovanje in predsedovanje Koroškemu kinoklubu Prevalje, na filmski trak so člani posneli dragocene dokumente kulturne dediščine, zapise o ljudeh in dogodkih.  

Družbeni delavec, trgovec (1908–1980); bil je aktiven družbeni in kulturni delavec, zavzemal se je za razvoj podeželja, na Lešah so z njegovim posredovanjem dobili elektriko in uredili vodovodno omrežje. 

Dr. med., specialistka pediatrije, družbena delavka (1932–2000); pomemben delež je pustila pri razvoju pediatrične službe ZD Ravne, Društva za pomoč staršem otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju in reševanju socialnih stisk ljudi.

Najpomembnejši plavžarski podjetnik na Koroškem, družabnik Rosthornov (1793–1863); na fotografiji sin Albert, ki je po smrti Franza Rosthorna postal popoln gospodar prevaljske železarne. 

Učitelj, šolski upravitelj, družbenopolitični in kulturni delavec, publicist (1889–1964); kot šolski upravitelj na Lešah in Prevaljah je raziskoval socialne razmere otrok in bil viden borec za pravice delovnega človeka. 

Trgovec z mešanim blagom, založnik razglednic Prevalj (1873–1940); bil je podjeten in naprednega duha, z izdajanjem razglednic je ohranil posnetke starih Prevalj, dragoceno domoznansko pričevanje o našem kraju.  

Poštni uslužbenec (1808–1863); bil je prvi direktor pošte na Prevaljah leta 1863 v poslopju nekdanje gostilne Vaukan.  

Avstrijski državljan, vodja premogovnika Leše v 19. stol., jamomerec; kot zaupnik grofa Henckla je upravljal njegovo premoženje v jugoslovanskem delu Koroške in pripeljal leški premogovnik v stečaj.  

Dr. med., splošni zdravnik, zobozdravnik in športni delavec na Prevaljah (1895–1963); zdravnik rudarjev v Mežici in železničarjev na tem območju za Bratovsko skladnico. Spodbujal je športno življenje, bil vodilni član društva Sokol in s svojimi sredstvi pomagal pri gradnji sokolskega doma Partizan.

Godbenik, športni delavec in frizerski mojster (1910–1967); bil je pobudnik za začetek nogometa na Prevaljah, vodil je nogometno sekcijo vse do NK Korotan, pomembno je njegovo delovanje pri godbi na pihala in tamburaški sekciji. 

Slikar, restavrator (1913–1941); ustreljen kot prvi talec umetnik, zelo nadarjen slikar, znan po upodobitvi Popovega Terca in lesorezih N´mav čriez izaro. Po njem se imenuje osnovna šola na Prevaljah.  

Glasbenik, komercialni tehnik (1921–1999); izjemen glasbeni talent, eden prvih pevovodij na Koroškem, poučeval je različne glasbene inštrumente v glasbeni šoli, med drugim član salonskega orkestra, ki je sodeloval pri uprizoritvah operet v Mežici.   

Družbeni delavec in zgodovinar (1924–2011); bil je družbeno aktiven, zanimala sta ga lokalna zgodovina, predvsem železarstva, in zbiranje naravne ter  kulturne dediščine, veliko pisnih virov je rešil pred uničenjem; raziskoval je zgodovino čebelarstva in se ukvarjal z ekslibrisi.

Akademski kipar in keramik (1877–1943); eden prvih prevaljskih akademskih kiparjev, javnosti se je prvič predstavil z upodobitvami živali in deli iz umetnostne obrti kot član »Dunajske umetniške hiše« in soustanovitelj  Umetniške družbe za Koroško. Od upodabljanja živali je prešel tudi na upodobitve človeka v moderno stiliziranem oblikovnem izrazu.

Univ. dipl. inž. elektrotehnike in strojništva (1886–1972); strojno-elektro fakulteto je končal v Moskvi, leta 1929 je nastopil službo v Jeklarni na Ravnah in kot  strokovnjak za strojništvo, z veliko tehničnega znanja in iznajdljivosti, prispeval, da je jeklarna iz majhne nepomembne železarne postala velika tovarna plemenitega jekla Železarna Ravne. »Če kdo česa ni vedel ali ni znal, se je obrnil pač na Gracijanskega, ki je zmerom rad pomagal in reševal še tako nerešljive probleme.« (Avgust Kuhar) 

Družbeni delavec (1906–1993); bil je soustanovitelj Delavskega kulturno-prosvetnega društva Svoboda na Lešah (1921), vodja tamburašev, član igralske skupine, član godbe na pihala na Lešah in Prevaljah, organizator kulturnih prireditev in gonilna sila kulturnega življenja na Lešah. 

Športni delavec (1937–2003); njegovo področje je bilo izobraževanje  na novo zaposlenih za potrebe Železarne, veliko je pripomogel k ustanovitvi samostojnega Odbojkarskega kluba Prevalje, ki je že desetletje eden najuspešnejših klubov v državi. 

Družbeni delavec, papirničar (1910–1982); po koncu druge svetovne vojne je postal prvi župan Občine Prevalje, deloval je v Združenju papirne industrije Slovenije in Jugoslavije in na družbenem področju na Prevaljah.  

Vaški stražar, knjigovodja, skladiščnik, po upokojitvi je delal pri pogrebnem zavodu (1906–1978); vse do leta 1941 je vsako nedeljo po prvi maši bral oklice na Fari na sejmišču pred cerkvijo. Pri plotu je stopil na klopco in povedal vsa oznanila, oglase in novosti v občini Prevalje. Drugih načinov informiranja takrat ni bilo. Raznašal je tudi uradna pisma z občine. 

Voditeljica filé tečajev (1912–2009); kot sedemnajstletno dekle je prevzela vodstvo filé  delavnice, ki je bila za mnoge pomembna dejavnost, sodelovala je v študijskem krožku Centra za socialno delo »Čipka kot okras« in vplivala na zanimanje za tovrstno tehniko izdelovanja čipk tudi v današnjem času. 

Poštni uslužbenec (1808–1863); bil je prvi direktor pošte na Prevaljah, ki je bila ustanovljena leta 1863. 

Kulturni in družbenopolitični delavec (1905–1975); obnovil je tamburaški orkester na Prevaljah in ga vodil do leta 1972 ter bil član godbe na pihala in gledališke skupine, večkrat je bil član komisije pri skušnjah za bralno značko v osnovni šoli Prevalje.

Pisatelj in prevajalec (1917–2009); eden najvidnejših slovenskih prevajalcev,  pisateljev in slavističnih strokovnjakov.  

Učitelj v Šentanelu (1902–1973); spodbujal je starše, da pošiljajo otroke na izobraževanje, pomagal socialno ogroženim družinam, organiziral prvo krvodajalsko akcijo, spodbujal napredno kmetovanje, vzgajal čebelarje in sadjarje ter opozarjal lovce na humano lovstvo. 

Akademski kipar, likovni pedagog (1947–2011); je avtor številnih javnih plastik, ki krasijo podobo Koroške, med njimi je najbolj znana skulptura iz hrasta Tri graščakove hčerke v krožišču ob prihodu na Prevalje. 

Učitelj, zbiratelj koroških ljudskih pesmi in zborovodja (1863–1938); že v zgodnji mladosti je vzljubil slovensko ljudsko pesem, na avstrijskem Koroškem, kjer je deloval, je ustanovil vsaj enajst pevskih zborov, bil je velik borec za slovenstvo, ob koncu leta 1918 ga je jugoslovanska vlada imenovala za nadučitelja na Prevaljah, kjer je preoblikoval sedemrazredno nemško šolo, z dvema podružnicama na Fari in Lešah, v slovensko ljudsko šolo.

P. d. Brančurnik, gostilničar in posestnik (1910–1979); pri Brančurniku, legendarni gostilni ob cesti Prevalje-Ravne, znani po rimskem sarkofagu in rimskih najdbah v bližini, gospodari že šesti rod Hribernikov; nekoč je veljala za osrednjo koroško gostilno. 

Družbeni delavec, trgovski pomočnik, železninar pri Teodorju Filipowskem na Prevaljah (1911–2000); »Z vzgledom, ne z besedo, ste nas učili skromnosti, poštenosti, natančnosti, doslednosti, olike … Pomagali ste pri delih za splošno družbeno dobro, ne za plačilo, temveč iz nagibov, ki so vredni človeka.« (prof. Stanko Lodrant)

Zborovodja in družbeni delavec (1935–2012); bil je vrhunski športnik, izjemen zborovodja, ustanovitelj zborov, pobudnik in soorganizator pevske revije dveh dežel Od Pliberka do Traberka, zaznamoval je glasbeno dejavnost na Koroškem. 

Družbenopolitični delavec (1921–1990); deloval je v društvu Orel in bil eden prvih partizanov s Prevalj. 

Publicist, tiskar, sindikalni delavec (1908–1994); ko se je v plebiscitnem času morala Mohorjeva družba s tiskarno iz Celovca umakniti na Prevalje (1919), se je zaposlil v Mohorjevi tiskarni in šel z njo po preselitvi Mohorjeve v Celje (1927), saj je bil zelo dober tiskar, bil je prvi tajnik glavnega odbora Zveze sindikatov Slovenije, urednik in direktor Uradnega lista SR Slovenije (do leta 1972) in po upokojitvi urednik Vzajemnosti.

Magister farmacije, družbeni delavec (1888–1964); leta 1926 je odprl prvo Lekarno pri sv. Mariji Mr. Jordanić Prevalje, bil je znan filatelist z bogato zbirko znamk.

Strokovna učiteljica ročnega dela in ljubiteljska igralka (1907–2002); že v mladosti je pokazala izredno nadarjenost za dramsko igro, vključila se je v gledališko življenje Katoliškega prosvetnega društva na Prevaljah, deset let (1931–1941) je vodila tečaj filé mreženja na Prevaljah. 

Župnik, konzistorialni svetnik, dobrotnik (1844–1911); pri Devici Mariji na Jezeru na Fari je dal je postaviti tri oltarje, sezidati župnišče in širil cerkveno posest. Vpeljal je tri cerkvene bratovščine: Bratovščino sv. Cirila in Metoda, Bratovščino Najsvetejše sv. trojice, Bratovščino rožnega venca.

Risar (1885–1975); zaposlen je bil na Zemljiški knjigi pri sodišču v Pliberku, kjer je imel dostop do starih upodobitev Prevalj, in s smislom za risanje je izdelal več perorisb starih Prevalj iz sredine 19. stoletja.

Rudar, obratovodja (1893–1963); zaposlen je bil v premogovniku na Lešah, bil vodja Bratovske skladnice, nadzornik in obratovodja pri gradnji vodnega rova, obratovodja na rudišču svinca v Kotljah, vodja odkopa kremenjaka na Stražišču, vodja Civilne zaščite na Prevaljah in župan Občine Prevalje (1952).  

Zbiratelj ljudskega blaga, šolski upravitelj, sadjar in urednik (1878–1925); bil je šolski upravitelj na Prevaljah, Narodna vlada v Ljubljani ga je pooblastila za organizacijo slovenskega šolstva v velikovškem okraju, velik pomen je pripisoval sadjarstvu in vrtnarstvu ter zbiranju narodopisnega blaga. 

Slavist, višješolski profesor za metodiko slovenščine, pobudnik gibanja za kulturo branja Bralna  značka (1928–2004); po poučevanju na Prevaljah, kjer je skupaj z Leopoldom Suhodolčanom razvil idejo o bralni znački, je bil višješolski profesor za metodiko slovenščine na Pedagoški fakulteti v Mariboru, dober fotograf in raziskovalec kulturne dediščine Koroške.