Že spomladi 1960. leta je bila na aktivu slavistov koroškega območja predstavljena ideja o bralni vzgoji kot obliki izvenšolske dejavnosti. Aktiv slavistov na območju tedanjega Zavoda za prosveto-pedagoško službo Dravograd je bil pripravljen prevzeti prostovoljno obveznost. Izvoljen je bil tudi formalni odbor, katerega predsednik je postal Leopold Suhodolčan, takrat vodja slavističnega aktiva. Odbor je sprejel statut Prežihove značke, pravilnik o podelitvi in seznam literarnih del za tekmovanje.

Leta 2002 so gibanje za bralno značko organizirali kot samostojno ​Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS, njen program pa je del nacionalnega programa Zveze prijateljev mladine Slovenije. V strokovnem smislu gibanje od vsega začetka vodijo mentorji po šolah, od devetdesetih let 20. stoletja dalje tudi po vrtcih in knjižnicah.