Sprejeto je bilo poimenovanje naselij na Prevaljah, kot ga je predlagal dr. Franc Sušnik s sodelovanjem prof. Stanka Kotnika. Imena naselij izvirajo iz zgodovinskega izročila kraja. 

8. februarja 1973 je uvedena prva šolska zobna ambulanta na Koroškem za predšolsko, šolsko in srednješolsko mladino. 

Farmacevtsko podjetje LEK iz Ljubljane je zagnalo proizvodnjo na Prevaljah. 

Zgrajena je bila nova podružnična šola na Holmcu.  

Odkrili so freske prvotno slikanih stranskih oltarjev in renesančno ornamentiko v cerkvi sv. Ane na Lešah.

Zgrajen je bil Družbeni dom s prostori, namenjenimi kulturi, in upravnimi prostori občine (odprtje 7.  februarja 1980).  

Zgrajena je bila nova podružnična šola na Lešah s prostori za vrtec in z večnamensko dvorano za prireditve.

I. Mednarodni festival industrijskega, obrtnega in etnografskega filma – II. festival je bil leta 1983,  III. festival pa leta 1985;  organizator  Koroški kinoklub Prevalje.

Zgrajena je bila nova zidana šolska stavba v  Šentanelu s samoprispevkom krajanov, ena najlepših podružnic v Sloveniji.

Na zboru krajevnih skupnosti Skupščine Občine Ravne na Koroškem, 13. aprila 1984,  je bil sprejet odlok št. 62-1/84-2/1 o razglasitvi krajevnega praznika »Krajevne skupnosti Trg Prevalje in Krajevne skupnosti Polje Prevalje, ki naj se praznuje med 3. in 10. septembrom vsako leto v spomin na delovanje uporniške skupine Zagernika in Šterna ter v spomin na slikarja talca Franja Goloba«.

Začela so se Jesenska srečanja na Prevaljah, zabavne in športne prireditve v drugem tednu septembra,  in sicer na pobudo Turistično-olepševalnega društva Prevalje in Krajevne skupnosti Prevalje. Razvile so se različne tematske vsebine posameznih dni.  

Na območju občine Ravne je bilo 13 krajevnih skupnosti (pred letom 1988 sta bili na Prevaljah dve krajevni skupnosti: Trg in Polje Prevalje).

Na Brinjevi gori nad Prevaljami so na mestu lesene zgradili zidano podružnično cerkev sv. Kozma in Damijana. 
Brinjeva gora je dobila ime po brinju, ki je včasih pokrivalo vrh neplodnega peščenega hriba. 

Na mejnem prehodu Holmec so se odvijali boji osamosvojitvene vojne za Slovenijo (26. 6. 1991 - 27. 6. 1991), v kateri je sodelovala Holmška četa. 

Na pobudo Kulturnega društva Holmec, Janija Miklna in Mire Gerdej, se je začel tradicionalni  pohod v počastitev praznika občine (15. maj), ki se je razvil v vsakoletni spominski pohod Svobodi in miru. Posvečen je zadnjim bojem II. svetovne vojne na evropskih tleh na Poljani in krajevnemu prazniku na Holmcu.

Člani Gorske reševalne službe – postaje Prevalje so zgradili zavetišče na Grohatu pod Raduho. Zaslužni član gorske reševalne službe Slovenije je Janez Gorjanc, dr. med., specialist splošne kirurgije, družbeni delavec (1941). 

Po referendumski odločitvi prebivalcev Mežiške doline so nastale v Mežiški dolini tri občine: Ravne-Prevalje, Mežica, Črna.

Izveden je bil prvi Krojačkov dan kot otroški dan veselja na Jesenskih srečanjih s kulturnimi vsebinami, povezanimi s šolami Mežiške doline ob začetku branja za bralno značko v novem šolskem letu. 

Začeli so se vsakoletni Sušnikovi dnevi ob rojstnem dnevu dr. Franca Sušnika na pobudo Kulturnega društva Mohorjan. 

Obnovljena je bila cerkev sv. Volbenka (Bolfenka) na Lešah.

Kulturno društvo Mohorjan se je ob drugi kulturni dejavnosti začelo ukvarjati še z založniško dejavnostjo. Izdaja knjige z domačijsko tematiko domačih avtorjev, ki so dragocena pričevanja Koroške. Ob jubilejni petdeseti knjigi je v faksimile izdaji izšel Platonov Sokratov zagovor. 

Občina Ravne-Prevalje se je razdružila in Prevalje so postale samostojna občina (referendum 19.  aprila 1998). 

Zgrajena je bila športna dvorana ob osnovni šoli Prevalje, ki je namenjena tudi za večje koncertne in druge prireditve.

Na pobudo A.L.P. Peca in v organizaciji Sadjarskega društva Prevalje je bila izvedena prva Moštna gauda z izborom moštne d'čve, ki od takrat poteka vsako leto v drugem kraju Mežiške doline. 

Na pobudo Tomaža Ranca od tega leta poteka nogometni turnir ob slovenskem kulturnem prazniku med različnimi poklicnimi skupinami (novinarji, politiki, duhovniki, policisti, zdravniki, pop zvezdniki …) Kulturni šok. 

Odprli so obrtno cono Šlokn ob Meži za potrebe samostojnega podjetništva.

Zgrajen je bil Dom starejših Na Fari (odprli so ga  23.  novembra 2001). 

Zgrajena je bila zdravstvena postaja na Prevaljah, obnovljena pa leta 2004. 

Pričelo se je kolesarsko tekmovanje za Krejanov memorial (v spomin na Antona Krejana)  ob Jesenskih srečanjih na Prevaljah; velja za najmnožičnejšo kolesarsko prireditev na Koroškem.

Občinski svet Občine Prevalje je sprejel Odlok o celostni podobi Občine Prevalje, o grbu, zastavi in prazniku Občine Prevalje (Uradni list RS št. 43/1 7. 5. 2001, datum objave 31.  5.  2001, datum veljave  1. 6.  2001). 

Sprejet je bil Odlok, da se praznik nekdanje skupne Občine Ravne na Koroškem praznuje 15. maja v spomin na zadnje boje 2. svetovne vojne v Evropi.

Prvič je bil organiziran pohod po tematski učni poti Po stopinjah leških rudarjev, ki vodi do ohranjenih mejnikov in pomnikov rudarstva na Lešah. Enkrat na leto Kulturno društvo Leše organizira vodeni pohod s kulturnim programom. Pot je idejno zasnovala Hedvika Gorenšek, kulturna ustvarjalka, učiteljica slovenskega jezika in višja knjižničarka (1957); odlikuje jo predanost kulturnemu ustvarjanju, organizira, vodi in sooblikuje kulturne dogodke, povezuje šolo s krajem; s turističnimi projekti in vsebinami  ohranja  tehniško in etnološko dediščino Leš.

Postavitev križevega pota na Brinjevi gori je zunanje znamenje evharističnega leta 2005 in jubileja fare, župnije Prevalje, ki je s tem dogodkom zaznamovala 670 let prve pisne omembe cerkve in župnije Device Marije na Jezeru na Fari. Pobudo za izdelavo križevega pota je dalo Kulturno društvo Mohorjan Prevalje, predsednik Jožko Kert, podpredsednik Janez Gorjanc. Načrt je izdelal arhitekt s Prevalj, Andrej Lodrant, upodobitve oziroma rezbarije pa njegov brat profesor Stanko Lodrant. 

22. decembra 2005 razglasijo kraj Prevalje za mesto. 

1. maja 2004 postane Slovenija članica EU, Občina Prevalje organizira prireditev na mejnem prehodu Holmec – Dober dan, Koroška, skupaj  z občinami Mežiške doline v sodelovanju z Mestno občino Pliberk in gimnazijama na Ravnah in v Velikovcu. 

Spominska slovesnost dne 21.12.2007 na mejnem prehodu Holmec je bila  posvečena Schengenskemu sporazumu – odpravi meja.  

Prvi  Zborovski festival ljudske pesmi na pobudo Kulturnega društva Mohorjan in predsednika Jožka Kerta, ki je postal tradicionalen z namenom, da zaznamuje ne samo koroški prostor, ampak tudi slovenski glasbeni prostor. 

V okviru Slovenske poti kulture železa (SPKŽ) so Prevalje obiskali predstavniki društva Mitelleuropäische Eisenstraβe, Društva srednjeevropske poti železa. Projekt SPKŽ povezuje slovenske muzeje, ustanove, podjetja in posameznike, ki ohranjajo kulturno dediščino železarstva. Vodita in koordinirata ga Občina Ravne na Koroškem in Koroški pokrajinski muzej, Muzej Ravne na Koroškem. Od leta 2011 deluje društvo Slovenska pot kulture železa. 

Zgodovina železarne na Prevaljah in ohranjena kulturna dediščina sta bili predstavljeni v Politehniškem muzeju v Moskvi v okviru razstave Tri tisočletja železarstva na Slovenskem, soavtorice Karle Oder, ki jo je v sodelovanju s slovenskimi muzeji pripravil Koroški pokrajinski muzej, Muzej Ravne na Koroškem. Razstavo in njeno gostovanje so omogočila jeklarska in kovinskopredelovalna podjetja Metal Ravne, Petrol Energetika, Transkor, SIJ – Slovenska industrija jekla, Acroni Jesenice, Kovintrade, Štore Steel idr.  ter slovensko veleposlaništvo v Moskvi pod vodstvom veleposlanice Ade Filip Slivnik.

Na pobudo nadškofa dr. Franca Krambergerja je župnik Gabrijel Cizl v imenu Župnije Prevalje zaprosil za pridružitev cerkve Device Marije na Jezeru rimski baziliki. Prošnja je bila blagoslovljena z nadškofovim priporočilom. Odkritje spominske plošče ob pridružitvi rimski baziliki je bilo 25. januarja 2011. Na spominski plošči na zidu na levi strani ob vhodu v cerkev je napis: »To svetišče B. D. Marije Vnebovzete na Prevaljah je bilo dne 25. januarja 2011 pridruženo baziliki Marije Velike v Rimu z duhovno sorodstveno vezjo.«

Spomenik Augustu von Rosthornu je bil prestavljen v Spominski park junija 2012  na pobudo Margarete Jukič in Kulturnega društva Prevalje. Spomenik Avgustu von Rosthornu ob upravni zgradbi nekdanje Železarne Prevalje (današnje Glavarstvo) je bil prvi javni spomenik v Mežiški dolini, postavljen po smrti ustanovitelja Železarne Prevalje in Prevalj v 19. stoletju. 

Izvedena je bil prenova mestnega jedra Prevalj s pridobitvijo panoramske ceste na Prisoje, Vandravskega trga z lapidarijem, Sokolskega parka in Spominskega parka. 

Ob 20-letnici samostojnosti Republike Slovenije leta 2011 je Občina Prevalje v Spominskem parku svobodi in miru na Poljani posadila 37 lip in oblikovala Drevored miru koroških občin v imenu vseh koroških občin in v imenu Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Mežiške doline. 

Koroška 8000 – sedemčlanska alpinistična ekipa iz Koroške (vodja Grega Lačen, namestnik vodje Ludvik Golob - Ika, Andrej Gradišnik, Sašo Prosenjak, zdravnik Jurij Gorjanc, Tadej Zorman in Matej Flis) se je julija odpravila na dvanajsto najvišjo goro sveta, 8051 metrov visok Broad Peak. Na vrh, ki so ga dosegli v torek, 31. julija 2012, med 7. in 8. uro se je povzpelo pet Korošcev: Ludvik Golob - Ika, Andrej Gradišnik, Jurij Gorjanc, Tadej Zorman in Matej Flis. 

15. septembra 2012 je bil prvič izveden Festival pravljične vasi Leše, tradicionalna kulturno-turistična prireditev, namenjena otrokom in staršem. Številne ustvarjalne delavnice, animacijski pohodi, družabne igre, srečanja z literarnimi in glasbenimi ustvarjalci in pravljičnimi bitji so nepozabna dogodivščina v naravi. Pobudnik festivala je bil Boštjan Gorenšek, organizacijo vsakoletne izvedbe je prevzelo Kulturno društvo Leše.

Odprtje novega vrtca Krojaček Hlaček ob osnovni šoli na Polju in obnovljenega Športnega parka Ugasle peči. 

Geopark Karavanke je postal del evropske mreže geoparkov pod okriljem Unesca. Geopark  vključuje tudi rudarsko dediščino Leš in premogovnika, ki je bil v 19. stoletju eden največjih premogovnikov na Slovenskem. Ohranjenih in obnovljenih je nekaj najpomembnejših pomnikov rudarstva: vhod v rov Franciscus, pozivalnica, nova rudarska muzejska zbirka na Lešah in leška kapela. 

7. decembra 2014 je bila krstna izvedba baleta Prevaljska legenda. Nastal je po  literarni predlogi Franca Sušnika, uglasbil ga je Alojz Lebič, koreografija je delo Claudie Sovre, dramaturgija Silve Sešel. Izvedli so ga člani Mladega slovenskega baleta v koprodukciji s KD Mohorjan. 

Partnerji Občina Prevalje, Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem, Koroški pokrajinski muzej, Kulturni dom Pliberk, Dom Sodalitas Tinje, Krščanska kulturna zveza iz Celovca in Mohorjeva založba v Celovcu izvajajo projekt REG-KULT, Žive vezi.

Franc Kotnik: Storije 1, Koroške narodne pripovedke in pravljice. Prevalje, 1924.