Leta 1393 je knez Albreht III. Pliberčanom podelil pravico, da smejo na veliko gospojnico prirejati letni sejem, in sicer že štirinajst dni pred praznikom in štirinajst dni po njem. V tem času je lahko vsak prosto prodajal svoje blago.
Leta 1428 so prirejali »jarmak« že zunaj mestnega obzidja za mestnim jarkom, pri Tomanovi kovačnici in pri »Jakobovih, starega Bošanka stopah«, na travniku. Ta ni bil mestna last, temveč je pripadal graščini v Guštanju, ki pa na njem ni dovolila postavljati stojnic. Prišlo je do spora in mestni sodnik Kačnik je razsodil, da morajo kramarji Guštanjcem v priznanje zemljiške pravice pred sejmom izročiti rdečo mošnjo, vredno 14 pfenigov, in v njej dva lota muškata in nageljnovih žbic.
