Dom duhovnih vaj v Tinjah od leta 1928 do izbruha druge svetovne vojne

Prve duhovne vaje v Tinjah so bile januarja 1928, ko je bil dr. Martin Ehrlich zadnje leto tinjski prošt. Teh vaj se je udeležilo 12 deklet, izključno iz domače tinjske fare.

Dr. Martin Ehrlich

… se je rodil leta 1871 v Žabnicah v Kanalski dolini. Bogoslovje je študiral v Celovcu in na Dunaju, kjer je tudi promoviral. V duhovnika je bil posvečen 8. septembra 1893. V letih od 1897 do  1890 je bil kaplan v Beljaku. Do leta 1902 je bil prefekt, nato pa do leta 1906 podravnatelj v celovškem Marijanišču. Med letoma 1906 in 1910 je bil ravnatelj avstrijskega hospica v Jeruzalemu. Leta 1910 je prevzel profesuro bibličnih ved Nove zaveze v celovškem bogoslovju. Po prvi svetovni vojni, 15. novembra 1920, je bil Ehrlich imenovan za prošta in dekana v Tinjah, kjer je deloval do leta 1928. Po imenovanju za stolnega kanonika v Celovcu leta 1928 se je preselil v glavno mesto. Od leta 1926 pa do svoje smrti je bil Ehrlich tudi predsednik Sodalitete. Dr. Martin Ehrlich je umrl 5. aprila 1929.[1]

Ehrlichovo delo je nadaljeval in razširil njegov naslednik prošt Anton Benetek, ki je bil od jeseni 1928 dalje tinjski prošt. Leta 1931 je preuredil drugo nadstropje mogočne tinjske proštije v Dom duhovnih vaj.[2] V njem je do konca leta 1932 potekalo 18 duhovnih vaj za vse stanove.[3]

Anton Benetek

... se je rodil 19. maja 1877 v Grižah pri Celju. Teologijo je študiral v Celovcu, kjer je bil 19. julija 1906 posvečen v duhovnika. Leta 1908 je bil kaplan v Črni, 1909. kaplan v Železni Kapli, nato provizor v Št. Ilju ob Dravi. Leta 1910 je postal provizor v Št. Juriju na Vinogradih.  V letih od 1911 do 1924 je bil župnik na Djekšah, med letoma  1924 in 1928 pa župnik na Žihpoljah.  Leta 1928 je postal prošt in dekan v Tinjah, kjer je deloval do svoje upokojitve leta 1959. Od leta 1924 pa do upokojitve je bil tudi predsednik Sodalitete. Anton Benetek je umrl 18. oktobra 1964.[4]

V skromnem obsegu so v prostorih  Doma že pred drugo svetovno vojno potekali tudi tečaji izobraževalnega značaja. Tako so imeli v Tinjah duhovniki Sodalitete dva dušnopastirska tečaja,[5] leta 1937 pa so se v proštiji zbrali bogoslovci, ki so se v Celovcu in Ingolstadtu pripravljali na poklic duhovništva, na tečaju, ki je bil namenjen pripravi na pastoralno službo v škofiji.[6]

Leta 1937 je bila v cerkvenem listu Nedelja zadnjič pred drugo svetovno vojno objavljena napoved o duhovnih vajah v Domu v Tinjah.

Proštijsko poslopje pa tudi med drugo svetovno vojno ni stalo prazno. Streho je dalo 43  otrokom s posebnimi potrebami in sedmim redovnicam. Ti so prej stanovali v domu Maria Josephinum v Št. Martinu pri Celovcu, a so ga leta 1939 zasegli nacionalsocialisti. Na prvi petek julija 1941 so prišli v proštijo nacionalsocialisti ter odvedli 28 otrok, češ da jih peljejo v neznano taborišče. Štirim otrokom se je na poti v Celovec uspelo skriti, 24 pa jih je izgubilo življenje. Drugi otroci in sestre so v Tinjah ostali do maja 1946. Nato so dobili svoj novi dom v škofijskem gradu Grades v Metniški dolini.[7]

• Avtor: Koroški pokrajinski muzej
• Število pogleov: 30911