Že vabi čas na delo nas,
iz rova se sliši zvonjenje,
pustiti moram starše vas,
tam v jami nas čaka trpljenje.
Podaj mi roko, sestra, brat,
rudarji v nesreči so dostikrat,
hitimo na delo naprej, naprej, naprej,
za srečo naprej.
Ko bo nekoč tja v temno noč
mrtvaški zvonček pozvanjal,
mi v božjo upamo pomoč,
Bog knape nikdar ni preganjal.
Oj, zbogom bratje, sestre ve,
rudarji se smrti prav nič ne boje,
nebo nam odprto je, glej,
naprej, naprej, za srečo naprej.
Knapovške himne niso peli samo leški rudarji, peli so jo tudi v Avstriji in drugod. (zapisala Hedvika Gorenšek).