Cerkev se po do sedaj odkritih arhivskih dokumentih prvič omenja leta 1437 kot podružnična cerkev župnije Šmihel pri Pliberku. Kot župnijska cerkev je bila prvič omenjena leta 1755, ko ji je bila dodana podružnica, cerkev sv. Urha na Strojni. Zaradi dotrajanosti in majhnosti so prvotno cerkveno stavbo leta 1865 nadomestili z novo. Od prvotne je ohranjen samo zvonik. Cerkev so začeli graditi 7. maja 1865, že 1. oktobra pa jo je posvetil takratni škof Wiery. Nova cerkev je enoladijska in zidana v neoromanskem stilu, stavbni mojster je bil Lenart Foramitti iz Velikovca. Iz stare cerkve se je ohranil desni stranski oltar, posvečen Materi božji, ki je baročnega nastanka. Preostala cerkvena oprema je iz časa nastanka cerkve, torej iz druge polovice 19. stoletja in začetka 20. stoletja. Glavni oltar je posvečen sv. Danijelu in je datiran v leto 1904, levi stranski oltar Presvetlega Srca Jezusovega pa je iz leta 1911. Celotna notranjost cerkve je poslikana s freskami s konca 19. stoletja, katerih avtor je slikar Battistuti iz Velikovca.
Viri: KPM Ravne, Srednji vek – Mlinarič, Izvleček listin z dne 24. april 1335; 21. junij in 17. avgust 1341, 1. septembra 1447; Župnija Prevalje-Leše, Indulgentia Perpetua 100. dierum pro Eccta S. Barbara data an. 1465; Ernst Klebel: Zur Geschichte der Pfarren und Kirchen Kärntens : I. bis III, V: Carinthia I, Jahrgang 116, 1926, str. 52; Singer, Stephan, Kultur und Kirchengeschichte des Dekanates Bleiburg, Klagenfurt/Celovec, 1983, str. 28, 33; Javornik, Simona, Likovna dediščina cerkva Mežiške doline, Ravne na Koroškem, 2002, str. 73-75.