Že vabi čas na delo nas,
iz rova se sliši zvonjenje,
pustiti moram starše vas,
tam v jami nas čaka trpljenje.
Podaj mi roko, sestra, brat,
rudarji v nesreči so dostikrat,
hitimo na delo naprej, naprej, naprej,
za srečo naprej.
Ko bo nekoč tja v temno noč
mrtvaški zvonček pozvanjal,
mi v božjo upamo pomoč,
Bog knape nikdar ni preganjal.
Oj, zbogom bratje, sestre ve,
rudarji se smrti prav nič ne boje,
nebo nam odprto je, glej,
naprej, naprej, za srečo naprej.
Die Knappen-Hymne wurde nicht nur von Bergmännern in Leše (Liescha), sondern auch in Österreich und anderswo gesungen (von Hedvika Gorenšek).