Odprli so prvo zasebno žensko obrtno šolo na Prevaljah. 

Šola na Prevaljah je bila 7-razrednica s 7-paralelkami. Na Prevaljah je živelo 2500 prebivalcev.

Tega leta so začeli v Farni vasi graditi novo cerkev.

Ustanovili so Slovensko hranilnico in posojilnico v Farni vasi pri Prevaljah. 

Konfiskacija slovenskih katekizmov na Prevaljah, na Fari in Lešah ter prepoved uporabe slovenskih knjig in poučevanja v slovenščini.

Lesni trgovec Franc Lahovnik je zgradil tovarno bele lesovine in jo leta 1906 prodal grofu Thurnu, ki jo je preuredil za proizvodnjo bele lepenke. 

Visoke peči prevaljske železarne so prenehale obratovati. 

Ustavili so vso proizvodnjo v Železarni Prevalje, demontirane naprave so odpeljali v Donawitz na zgornjo Štajersko, nepremičnine železarne in  leški premogovnik pa so kupili grofje Henckel-Donnersmark. 

Grof Henckel von Donnersmark, ki je po propadu prevaljske železarne kupil vsa poslopja, naprave in leški premogovnik, je vso upravo (administracijo) svojih družinskih koroških rudarskih podjetij (premogovnika v St. Stefanu v Labotski dolini in Rajbelj v Kanalski dolini) preselil na Prevalje. 

Leško rudniško šolo so lahko obiskovali tudi kmečki otroci.

Ustanovljena je bila pošta v Šentanelu.

26. julija je izbruhnila 1. svetovna vojna. Svinčevi rudniki v Mežici in Jeklarna na Ravnah so postali pomembni za vojno industrijo.

Po razpadu Avstro-Ogrske je bil 1. novembra na Prevaljah, takoj po prevratu,  ustanovljen Narodni svet za Mežiško dolino. Zaradi nemirov in plenitev je Narodni svet prosil garnizijo v Celju za vojaško pomoč.  

3. novembra 1918 je nadporočnik Franjo Malgaj s četo prostovoljcev zasedel  Mežiško dolino in vzpostavil red. Narodni svet je organiziral nakup prehrane za industrijske centre doline. 

Prvič uporabijo telefon na Prevaljah. Leta 1918 so začeli tudi graditi ozkotirno železnico Prevalje-Polena in jo  leta 1921 podaljšali do Žerjava. 

Na Prevaljah je bil sedež finančne kontrole in davčne uprave (do leta 1939). 

Mohorjeva družba je 3. julija 1919 v 64 vagonih »pribežala« iz Celovca na Prevalje in ostala tu do 3. decembra 1927. V tedanjih nemirnih časih je ohranila svoje poslanstvo – tiskanje knjig v slovenskem jeziku, saj so natisnili 90 naslovov v nakladi blizu dva milijona izvodov. 

Po izidu koroškega plebiscita (10. oktobra 1920) so dokončno začrtali državno mejo med Avstrijo in Kraljevino SHS. Vse upravne službe, ki so bile do plebiscita v Pliberku in Velikovcu, so prenesli na Prevalje. Sedež glavarstva je bil v stavbi ob cesti na Leše, Glavarstvo 1. 

Osnovali so delniško družbo Korotan.

Ustanovljen je bil okraj (srez) Prevalje, kamor je sodil tudi sodni okraj Prevalje z devetimi občinami. 

Mr. ph. Nikola Jordanić je sprejel koncesijo za odprtje javne lekarne na Prevaljah, imenovane Lekarna pri sv. Mariji, ki je bila prva javna lekarna v Mežiški dolini. Prej so bolnike z zdravili oskrbovali krajevni zdravniki. 

Velika poplava na Prevaljah. Meža je odnesla most pri »Preganthausu«.

Prevaljska cerkev je dobila nove zvonove. Prejšnje so med prvo svetovno vojno odpeljali in jih predelali v topove in strelno orožje. 

Premogovnik na Lešah je prešel v last Ilirske rudarske družbe. 

Jožef Križnik je prinesel iz Gradca, kjer je bil na študiju, prvo nogometno žogo na Prevalje in začelo se je organizirano igranje nogometa.

Konkurz (stečaj) Lesnoindustrijske delniške družbe Korotan.

Na Poljani so 9. septembra 1935 uprizorili igro Franceta Brenka Poslednje ustoličenje, ki jo je avtor tudi režiral. Predstava je bila na velikem travniku pod cerkvico na Poljani, ki je podobna cerkvici na Gosposvetskem polju, kjer je nekoč stal knežji kamen. Sodelovalo je več kot dvesto igralcev iz vse Mežiške doline.

Na Lešah so ustanovili Rudarsko zajednico, ki je odkupila za mezdne terjatve posest Ilirske družbe. Bratovska skladnica je prenehala delovati.

Velika gospodarska kriza in ukinitev leškega premogovnika. »3. februarja 1936 so hladno nabili mrliški list stare prevaljske industrije.« (dr. Franc Sušnik). Na prodaj so bile hiše in gozdovi. Na javni dražbi na Lešah so izdražili delavci za dolžne mezde 18 stanovanjskih hiš. 

Sedež okraja (sreza) Prevalje je bil prestavljen v Dravograd. 

Med nemško okupacijo je bila Mežiška dolina ponovno upravno povezana s Pliberkom in Velikovcem. 

Prve žrtve nemškega nacističnega nasilja iz občine Prevalje. Aretirali so 36 članov uporniške skupine Zagernik, 20. avgusta so jih v Begunjah šest ustrelili, preostale pa odpeljali v koncentracijska taborišča. Vrnili so se le štirje. 

Na ozemlju občine Prevalje so se 15. maja na Poljani končali zadnji boji druge svetovne vojne. Večji del Poljane je zaščiten kot spominsko območje Park svobodi in miru. 

8. maja 1945 so ustanovili okraj Prevalje, leta 1948 je postal okraj Dravograd, v letih od 1950 do 1955 je bil sedež okraja za Mežiško dolino v Slovenj Gradcu, potem je bil vključen v okraj Maribor. 

Ustanovljena je bila gimnazija na Ravnah na Koroškem. Misel na gimnazijo se je rodila na Prevaljah. Uresničil jo je dr. Franc Sušnik s pomočjo tajnika okrajnega ljudskega odbora Andreja Arka in sindikata ravenske železarne. Prvotno naj bi bila gimnazija na Prevaljah, v stanovanjskih blokih ob nogometnem igrišču (Ugasle peči). 

Ustanovili so Okrajno nasekovalnico pil; pozneje se je razvila Tovarna rezalnega orodja – TRO Prevalje.

Planinsko društvo Prevalje je obnovilo požgani planinski dom na Uršlji gori, ki ga je dobilo v upravljanje po drugi svetovni vojni; leta 1984 so dogradili prizidek. 

Ustanovili so montažno podjetje Instalater, ki je imelo svoje proizvodne prostore sprva pri stari lekarni (danes Elektro Tratnik), pozneje v stari šolski stavbi (danes TUŠ). 

Po reorganizaciji so namesto krajevnih ljudskih odborov ustanovili občine: Črna, Mežica, Prevalje in Ravne. 

Zgrajen je bil gasilski dom na Prevaljah. 

Odprta je bila veterinarska postaja Prevalje.

Iz štirih občin sta nastali dve občini – komuni: Črna (Črna in Mežica) ter Ravne (Prevalje in Ravne).

Začela se je vsakoletna Otroška pustna maškarada na pobudo  Društva prijateljev mladine (DPM) in Osnovne šole Prevalje.  

Združitev obeh občin – komun v eno občino Ravne na Koroškem (za Mežiško dolino).

2. maja 1961 so bile v Domu Partizan na Prevaljah podeljene prve Prežihove bralne značke desetim učencem Osnovne šole Prevalje. 

Zgrajena je bila lovska koča prevaljskih lovcev na Strojni (odprtje 20. avgusta 1963).

Od 1. aprila 1963 so bile po sklepu Občine Ravne na Koroškem (za Mežiško dolino) imenovane krajevne skupnosti Črna, Mežica, Prevalje in Ravne, ki so  prevzele tudi komunalno dejavnost. KS Prevalje je opravljala komunalno dejavnost do ustanovitve Občinskega komunalnega podjetja leta 1976.  

Odprta je bila nova šola, poimenovana po prevaljskem rojaku, slikarju in  restavratorju Franju Golobu. Od 22. decembra poteka pouk na Prevaljah v novi šolski stavbi na Polju.

Opustili so pokopališče ob cerkvi Device Marije na Jezeru Na Fari in skupaj z mestom Ravne na Koroškem uredili pokopališče pri cerkvi sv. Barbare v Zagradu. 

Začel se je čezmejni zborovski festival Od Pliberka do Traberka, najstarejša mednarodna pevska revija na Slovenskem.