Karel Doberšek: Vpliv socialnih razmer na razvoj otroka na Prevaljah. Ljubljana, 1929.

Jožko Jurač: Kraj umira. Ljubljana, 1936. 

Novembra je začel izhajati tovarniški list, ki je bil eno najodmevnejših glasil guštanjskih železarjev. Glasilo je leta 1951 ustanovil Avgust Kuhar - Prežihov (1906–1964) in ga urejal vse do smrti. Leta 2007 je prenehal izhajati. Med letoma 1964 in 2009 je izhajalo še mesečno glasilo ravenskih železarjev Informativni fužinar (nekaj časa s prilogo Novice), ki so ga urejali uredniki Koroškega fužinarja.

Ivan Mohorič: Industrializacija Mežiške doline. Maribor, 1954.

V osnovni šoli Prevalje je začelo izhajati eno najstarejših osnovnošolskih glasil v Sloveniji z naslovom Vigred

Zbornik "Med Peco in Pohorjem. Maribor, 1965" je izšel ob 20-letnici ravenske gimnazije.

Roman Leopolda Suhodolčana z naslovom "Svetlice" je knjižno delo s socialno tematiko in se  dogaja leta 1958 v podeželskem mestecu Dobrije.

Dr. Franc Sušnik je v svojih koroških zgodovinskih zapisih "In kaj so ljudje ko lesovi. Maribor, 1968" slikovito popisal kraje, ljudi, Prežiha, zbrane so njegove besede,  vklesane »v granit in bron za skromen spomin«.  

Lik Krojačka Hlačka s svojo pozitivnostjo navdušuje generacije. 

Monodramo je Mitja Šipek odigral več kot tisočkrat, posneta je tudi na filmski trak. 

Ena redkih predstavitev protiturških taborov s strani strokovnjaka, arhitekta in profesorja. Opiše tudi »turške šance«, ki so se vile izpod vznožja Uršlje gore do Javornika.

Zapis o Šentanelu, njegovi zgodovini izpod peresa več avtorjev, nam odkriva doslej nepoznane dogodke zgodovine. 

Kulturna in cerkvena zgodovina dekanije Pliberk z zgodovino nastanka cerkvene arhitekture in notranje opreme.

Zbrane objave publikacij in prispevkov različnih avtorjev na temo druge svetovne vojne na Koroškem.

V publikaciji je zapisana zgodovina železarstva na Prevaljah, obogatena  z likovno opremo prof. Stanka Lodranta. 

Dragoceno pričevanje o zgodovini cerkva v občini Prevalje. 

Zgodovina in način življenja v Mežiški dolini. Za vse poznejše raziskovalce in ljubiteljske pisce je to delo s temeljnimi podatki neprecenljive vrednosti. 

Desetletja je bilo to delo ena redkih raziskav in dragocen popis kulturne dediščine Mežiške doline. 

Janko Zerzer je zgodovinar in germanist, pedagog ter vsestranski kulturni delavec. 

Faksimile izdaja lesorezov akad. slikarja Franja Goloba iz leta 1938.

Oris prve in druge svetovne vojne na Koroškem ter vojne za osamosvojitev Slovenije leta 1991.

»Redki so pri nas in v svetu skladatelji, ki so hkrati znanstveni proučevalci glasbe, in redki so teoretiki, ki hkrati ustvarjajo glasbo, instrumentalno in vokalno. Akademik Lojze Lebič je taka osebnost. Je oboje – kot ustvarjalec in kot znanstveni raziskovalec zavezan glasbi.«
dr. France Bernik

Izšla je prva številka glasila o aktualnem dogajanju in življenju v občini Prevalje.

Ponatis Sušnikovega literarnega prvenca.

Prevod doktorske disertacije  Aloysius Kuhar, The conversion of the Slovenes and the german-slav ethnic boundary in the eastern Alps. New York, Washington, 1959.

»In spet so, tokrat po zaslugi profesorice Ive Potočnik, Prevalje prve, kjer se praktično potrjuje spoznanje slovstvene folkloristike.« dr. Marija Stanonik 

Vinko Ošlak je pisatelj, filozof, publicist in prevajalec.

Doživetja slovenskega dijaka med drugo svetovno vojno.

Faksimile izdaja ob 150. obletnici natisa prve slovenske šolske pesmarice,  izdane v Celovcu  leta 1853.

Zbrane avtorjeve raziskave in objave iz gospodarske zgodovine in delavskega gibanja Koroške.

V knjigi je pregled kulturnih dejavnosti na Lešah od začetkov kulturnega življenja na Lešah leta 1909 in od prve ustanovitve kulturnega društva Svoboda leta 1921 vse do izdaje knjige.

Prvi tako obsežen in temeljit biografski leksikon v Sloveniji, v katerem je predstavljenih  544 oseb, ki jih je navdihovala domača zemlja in so v svojem obdobju za sabo pustili vidno ustvarjalno sled.

Izveden prvi čezmejni projekt popisa kulturne dediščine, pri katerem so sodelovali člani kulturnih in turističnih društev, rezultati so bili objavljeni v monografiji in fotomonografiji, dodana pa jima je bila zbirka pripovedk Nekoč je bilo jezero. Idejno zasnovo je pripravila  Margareta Jukič, ki je bila tudi gonilna sila projekta. 

Življenje in delo prof. Stanka Lodranta, pedagoga, kulturnega ustvarjalca, častnega občana Občine Prevalje.

Temeljno delo primarija Draga Plešivčnika o lastni življenjski poti s Fare v širni svet je pisno izročilo sokrajanom, v katerem so obujeni spomini na avtorjevo življenje, dogodke in sopotnike zdravnika, publicista, politika

Življenje in literarno delo kaplana, literata, Prešernovega prijatelja in narodnega buditelja.

Najkakovostnejši in najuspešnejši moški pevski zbor v občini in na Koroškem je pod dirigentsko roko Jožka Kerta, Almire Rogina in Helene Buhvald Gorenšek dosegal in dosega vidne uspehe na državnih in mednarodnih tekmovanjih. A najpomembnejše je ubrano petje, ki druži pevce in razveseljuje občinstvo na različnih prireditvah in letnem koncertu. 

Kratko predstavitev 50 doktorjev znanosti, ki so živeli ali živijo v občini Prevalje, je pripravilo Kulturno društvo Mohorjan.

Zbornik ob stoletnici odprtja planinske koče na Uršlji gori. 

Zaključen čezmejni projekt popisa kulturne dediščine na območju dvanajstih občin Koroške v Sloveniji in trinajstih občin na Koroškem v Avstriji. Ob opisu številnih križev, kapel, znamenj, pomnikov, fasadnih ornamentov, objektov povezanih z obrtjo, kmetijstvom in industrijo, izvirov in vodnjakov, so bile zbrane številne zgodbe in pripovedi ter objavljene na spletni strani.

Zgodovinski in družbeni oris kraja z objavo starih razglednic Prevalj.

»Opisano območje med Peco in Obirjem vključuje celotno občino Železno Kaplo in delno občino Sele, Galicija, Žitara vas, Globasnica in Bistrica pri Pliberku na avstrijski strani ter delno še občine Črna, Solčava in Jezersko na slovenski strani meje. Na tem velikem območju odkrivamo posebno gorsko krajino, ki je sicer dokaj pozabljena, a hkrati izžareva neko prijetno domačnost ter ima neko izvirno, ustvarjalno moč. Ta je navdihnila marsikaterega domačina, saj so iz grap tega območja doma pisatelji kot Valentin Polanšek, Prešernov nagrajenec Florijan Lipuš in prejemnica nagrade Ingeborg Bachmannove Maja Haderlap.«

V knjigo o alpinistični odpravi je avtor zapisal:
»Dosanjali smo sanje koroških alpinistov o samostojni koroški odpravi na osemtisočaka. Dosanjali smo jih za vse, ki so kdajkoli to načrtovali ali le želeli, za vse Korošce, ki jim je bila mladostna pot prekinjena v hribih; Igorja, Franca, Vlada, Dušana, Meha, Kolčna in prijatelje, za vse, ki so doma stiskali pesti, da nam bi uspelo.«

V elektronski obliki je pomembno delo s slovarskega področja, v katerem je predstavila rezultate znanstvenoraziskovalnega dela in prikazala nove teoretične smernice za izdelavo strokovnih narečnih slovarjev. 

Kolarjeva kratka proza.

Zbirka zborovskih skladb – priredb ljudskih pesmi iz Ziljske doline. 

Notna izdaja Lebičevih zgodnjih samospevov.

Faksimile izdaja ob 90. obletnici natisa Platonove knjige, izdala Mohorjeva na Prevaljah. Predgovor akad. dr. Kajetan Gantar.

Koroške ljudske v priredbah Luke Kramolca. 

Fotomonografija Uršlje gore.