Župnijska cerkev v Farni vasi
Cerkev se prvič omenja v listini z dne 25. aprila 1335 in je bila prvotno romanska. Sprva je imela raven lesen strop, ki so ga v pozni gotiki šilasto obokali in enoladijsko prostornino razdelili z dvema okroglima stebroma v dve vzdolžni ladji. Zaradi majhnosti so leta 1890 cerkev povečali. Ob takratnih gradbenih delih so podrli tudi okroglo romansko kostnico, ki je stala jugozahodno od sedanje cerkve. Novo cerkev so postavili na vzdolžno os stare stavbe, ki je niso v celoti podrli. Ohranili so njeno celotno vzhodno stran z zvonikom, južno in zahodno steno pa so vgradili v novo stavbo. Tloris današnje ogromne stavbe je pravokotne oblike. Glavna fasada cerkve je na južni strani in je v maniri italijanske renesanse, kar je najbolj vidno v oblikovanju glavnega portala. Na vsaki strani je cerkvi dodana po ena visoka polkrožna stranska kapela, prva posvečena sv. Križu, druga Srcu Jezusovemu. Od prvotne cerkvene opreme se je ohranil glavni oltar Matere božje iz 18. stoletja, ki še vedno stoji v nekdanjem prezbiteriju pod zvonikom. Sedanji glavni oltar cerkve je s konca 19. stoletja in je posvečen Marijinemu vnebovzetju.
Viri: Stiftsarchiv St. Paul/Lavanttal, Urkunde E 12, Völkermarkt, 21.6.1341, Urkunde E 13, Udine, 17.8.1341; KPM Ravne, Srednji vek – Mlinarič, Izvleček listin z dne 24. april 1335, 21. junij in 17. avgust 1341; Javornik Simona, Likovna dediščina cerkva Mežiške doline, Ravne na Koroškem, 2002, str. 46-49; Singer Stephan, Kultur und Kirchengeschichte des Dekanates Bleiburg, Klagenfurt/Celovec, 1983, str. 119-124; Zadnikar Marjan, Cerkvena umetnost v prevaljski fari, V: Gabrijel Cizl, Tone Sušnik, Jožko Kert, Bodi pozdravljena devica Marija, Prevalje, 1990, str. 61-68; Karl Lind, Reise-Notizen über Denkmale in Steiermark und Kärnten, V: Mitheilungen der K. K. Central Commission, zur Erforschung und Erhaltung der Kunst und Historischen Denkmale, Jahrgang 7, Neue Folge, Wien, 1881, str. LVI.