Propad rimskega imperija
Seveda pa z Rimljani niso prišle samo njihove ceste, ampak tudi njihov način življenja in njihova kultura. V 4. in 5. stoletju so nenehni vpadi germanskih plemen, Hunov in drugih ljudstev slabili obrambne sposobnosti zahodnorimskega cesarstva. Kriza cesarstva je dosegla višek leta 476, ko je Odoaker odstavil zadnjega zahodnorimskega cesarja Romulusa Augustulusa. Po propadu zahodnorimskega imperija so se čez današnji slovenski prostor preseljevali različni narodi, od Ostrogotov, Langobardov do Slovanov in Avarov. Medtem ko so slednji po dveh stoletjih izginili iz zgodovine, so slovanska plemena ostala in oblikovala kneževino Karantanijo. Povsem drugačen položaj je bil v vzhodnorimskem cesarstvu, ki je bilo takrat v razcvetu in je pridobivalo na moči ter se na koncu obdržalo do leta 1453, ko so osmanski Turki zavzeli njegovo prestolnico Konstantinopel.
Vir: Štih Peter, Simoniti Vasko: Slovenska zgodovina do razsvetljenstva, Ljubljana 1995, str. 21-28.