Rimsko grobišče v Zagradu
Grobišče v Zagradu je bilo odkrito poleti 1860. leta na zemljišču Peruzzijeve, pozneje Plešivčnikove žage, kjer je konec 19. stoletja Franc Lahovnik postavil tovarno bele lesovine. Ob gradbenih delih oziroma ob visokih vodah je bilo pod jezom odkritih več kot petdeset marmornih plošč, delov nagrobnikov, okrašenih reliefov in odlomkov napisnih plošč, najden je bil tudi znameniti Brančurnikov sarkofag. Večina kamnov se je razgubila, nekaj večjih kosov danes hranijo v Koroškem deželnem muzeju v Celovcu in v grajski kapeli, lapidariju Koroškega pokrajinskega muzeja na Ravnah na Koroškem.
Grobišče iz Zagrada sodi po dosedanjih odkritjih v 2. in 3. stoletje. Preseneča z bogato, nekoliko arhaično in neobičajno izraznostjo. Zagrad lahko definiramo kot rimsko postajališče (mutatio). Naselbina je ležala ob pomembni državni cesti Celeia–Virunum, ki je bila zgrajena za časa cesarja Klavdija. Grobišče žal nikoli ni bilo sistematično raziskano, prav tako je še neznana lokacija naselbine. Koroški pokrajinski muzej je leta 2006 opravil sondažno raziskavo terena, s katero je želel določiti obseg grobišča ter se seznaniti z arheološkim depozitom na lokaciji tovarne Paloma, a žal arheologi niso dobili nobene potrditve.
Vir: Djura Jelenko Saša, Visočnik Julijana, Kamni govorijo, Rimski kamniti spomeniki na koroškem, Slovenj Gradec, 2006, str. 7, 8, 75.