V stalni zbirki umetnin razstavljamo: lesoreze dr. Wernerja Berga, cikle Valentina Omana, več slik Stanka Rapotca, Kurta Zislerja, skulpture Nežike Novak, slike Tonyja Nwachukwuja, Kristijana Sadnikarja, Barbare Mösseneder, Franza Brandla, Andreja Jemca, Lojza Pogorelca, Tince Stegovc, Gustava Januša, Adolfa Osterriederja, Adolfa Pena, Isabelle Dainese, benediktink iz Švice, Karla Pečka, Jožeta Bertolja, Georga Schulniga, Zichyja Melasa, Marte Kunaver - Jakopič, Alenke Viceljo, Anne Willmann, Renate Amlacher, Silve Deskoska, Ane Vrečar, Marine Popovic, Anni Seifert in mnogih drugih.
Umetniško ustvarjanje pomeni oblikovati duhovni obraz človeka, okolja in dobe.
Pri odprtjih razstav v obeh galerijah – v Veliki galeriji v dvorani in na hodniku v pritličju ter v Mali galeriji v prvem nadstropju – obiskovalci doživljajo pestro paleto sodobne umetnosti takò že priznanih in znanih umetnikov kakor šele uveljavljajočih se ustvarjalk in ustvarjalcev, ki izpostavljajo svoja dela tudi javni kritiki.
Poslanstvo obeh galerij v Tinjah je tudi prav to, da omogoča sodobnikom nizek prag in prijazen dostop do sodobnega umetniškega ustvarjanja.
Marsikateri mlad umetnik je začel svojo umetniško kariero in svoj vzpon na višjo lestvico prepoznavnosti in uveljavitve v svetu umetnikov prav v Tinjah. Slike namreč prav dobro tolmačijo umetnika/umetnico, njegovo/njeno življenjsko ozadje ob soočenju z izzivi življenja.
Tinjska galerija vedno znova nudi vabljivo možnost, da se tudi obiskovalec umiri, zamisli ter išče sredi podob svoj lastni obraz, sredi črt in linij svojo lastno življenjsko pot ter sredi barv pisano melodijo svojega lastnega življenja.
Poseben umetniški čar in žar duhovnosti pa je obnovljena kapela, ki jo je pred dvema letoma oblikoval svetovno znan umetnik p. Marko Rupnik DJ iz Rima.
Kapela v Tinjah – oltarni motiv s tabernakljem
Foto: Tomo Weiss, 2013
Prvenstveno poslanstvo Doma v Tinjah je predvsem duhovno in versko izobraževanje. Zato je kapela pomemben prostor, ki naj bi ljudi globoko nagovoril in tudi bogatil naše poslanstvo.
S slikami in kratko razlago želimo osvetliti posamezne motive.
Ko je sveti papež Janez Pavel II. ob začetku svojega pontifikata razglasil slovanska apostola sv. Cirila in Metoda za sozavetnika Evrope, je to pomenilo za nas, da moramo kot most med slovensko in germansko kulturno tradicijo to upodobiti tudi na častnem mestu Doma, to je v kapeli.
Kapela v Tinjah – papež Janez Pavel II. in evropski apostol sv. Benedikt ter sv. brata Ciril in Metod
Foto: Tomo Weiss, 2013
Gospa Sveta z grobom sv. Modesta, apostola Karantanije, ki je oznanjal evangelij našim prednikom, ter Krka s sveto Hemo, zavetnico naše škofije, ki je delovala tako v zdajšnji Koroški kakor tudi v zdajšnji Sloveniji, ter blaženi škof Slomšek, ki je 13 let živel na Koroškem, študiral v celovškem semenišču in je bil posvečen v duhovnika prav v celovški stolnici, vsi trije so upodobljeni v novi kapeli kot evangeljski pričevalci med našimi predniki.
Kapela v Tinjah – blaženi škof A. M. Slomšek, sv. škof Modest in sv. Hema
Foto: Tomo Weiss, 2013
Časten in hvaležen spomin smo namenili tudi svetnici in svetniku najbližjega okolja, sv. Lihardi iz Kamna in njenemu sinu sv. Albuinu, škofu v Briksnu.
Kapela v Tinjah – sv. Liharda Kamenska in sv. Albuin
Kapelle in Tainach – die heilige Hildegard von Stein und der heilige Albuin
Foto: Tomo Weiss
Svetniki so največji dobrotniki človeštva, graditelji mostov med narodi ter živi zgledi krščanske vzajemnosti preko vseh geografskih, narodnostnih in jezikovnih mejà.
Motiv oltarne slike predstavlja svetopisemsko srečanje Troedinega Boga z Abrahamom in Saro. Glavna in edinstvena izpoved pa je gostoljubje Boga, ki ga ta izkazuje človeštvu – v svetopisemskem času v puščavi Mamre. Vsaka sv. maša je obhajanje božjega gostoljubja, ker je Bog naš gostitelj in gostija hkrati.
Kapela v Tinjah – osrednji oltarni motiv: Obisk treh angelov pri Mamrejevem hrastu
Kapelle in Tainach: Zentrales Altarmotiv: Der Besuch der drei Engel bei den Eichen von Mamre
Foto: Tomo Weiss
Tinjska kapela, ena izmed 115 velikih cerkvà in kapel po Evropi, ki jih je umetnik p. Marko Rupnik DJ teološko zasnoval in umetniško obogatil, je prav gotovo poseben biser tiste lepote, o kateri pravi Dostojevski, »da bo LEPOTA rešila svet«, namreč lepota, ki je izvirni izraz vsega dobrega in plemenitega, ki izvira iz Boga ter nagovori vsakega človeka v globini duše in srca.