Rimska cesta
Promet na rimskih cestah je temeljil na poštni službi, katere nosilci so bile obcestne postaje, ki so popotnikom na določeni razdalji zagotavljale zamenjavo utrujenih konj s spočitimi ter tudi kaj za pod zob in prenočišče. Med Celejo in Virunom so bile tri poštne postaje, postavljene na razdalji, ki jo je potnik lahko prepotoval v enem dnevu. To so bile Upele, Kolaciona (Stari trg) in Juena (Globasnica). Razdalja med Kolaciono in Jueno je znašala 22 milj (32 km), točno na sredini med njima je lociran Zagrad, in sicer kot postajališče (mutatio), kjer so lahko zamenjali vprego. Ta preprežna postaja se je morala nahajati blizu meje med celejskim in virunumskim teritorijem. Za zdaj še neodkrita naselbina v Zagradu je bila tako zadnja, ki je pripadala celejskemu mestnemu ozemlju, Juena pa prva, ki je sodila k Virunumu.
Vir: Pahič Stanko, Rimske ceste na koroškem, Maribor, 1991; Pahič Stanko, Najstarejša zgodovina koroške krajine, V: 720 let Ravne na Koroškem, Ravne na Koroškem 1968, str. 20 - 22; Štih Peter, Simoniti Vasko, Slovenska zgodovina do razsvetljenstva, Ljubljana 1995, str. 20.