PODRUŽNIČNA CERKEV SV. BARBARE V ZAGRADU
Po do sedaj znanih arhivskih virih je bila cerkev sv. Barbare prvič omenjena leta 1465 in sicer kot »St. Barbara bey Guettenstain« Sv. Barbara pri Guštanju. O starosti cerkve govorijo tudi freske v cerkvenem prezbiteriju, na katerih se je ohranil napis, ki sporoča, da so freske nastale leta 1466. Cerkev je podružnica sv. Device Marije na Jezeru, v njeni neposredni bližini pa je od leta 1965 pokopališče za območje Prevalj in Raven na Koroškem. Pogled v notranjščino izda, da je cerkev sicer enoladijska, vendar je prostor precej odprt zaradi stranskih kapel, tako da deluje kot dvorana. Ladjo cerkve so v 17. stoletju prezidali in jo obokali z banjastim obokom, z zanimivo mrežo grebenov na oboku, ki pa je samo okrasna. Cerkev se ponaša z bogato notranjo opremo. Stranska oltarja, desni sv. Helene in levi sv. Marije Magdalene, sta si precej podobna in izvirata iz 17. stoletja. Glavni oltar s kipom sv. Barbare s svojo ornamentiko še spominja na 17. stoletje. Oltar v severni kapeli je posvečen Brezmadežni devici Mariji, oltar v južni kapeli pa je posvečen sv. Jožefu.
Viri: Župnija Prevalje-Leše, Indulgentia Perpetua 100. dierum pro Eccta S. Barbara data an. 1465; Javornik, Simona, Likovna dediščina cerkva Mežiške doline, Ravne na Koroškem, 2002, str. 50-55; Singer, Stephan, Kultur und Kirchengeschichte des Dekanates Bleiburg, Klagenfurt/Celovec, 1983, str. 129; Zadnikar Marjan, Cerkvena umetnost v prevaljski fari, V: Gabrijel Cizl, Tone Sušnik, Jožko Kert, Bodi pozdravljena devica Marija, Prevalje, 1990, str. 69-75; Karl Lind, Reise-Notizen über Denkmale in Steiermark und Kärnten, V: Mitheilungen der K. K. Central Commission, zur Erforschung und Erhaltung der Kunst und Historischen Denkmale, Jahrgang 7, Neue Folge, Wien, 1881, str. LVI.