Najzgodnejši pisni viri o Mežiški dolini segajo v 12. stoletje, točneje v leto 1154, ko sta omenjeni Mežica »Mise« in Lokovica »Luchwich«. Nekoliko kasneje, leta 1189, se v listini papeža Klemna III. omenjata Belšak in Dolga Brda. V tej listini papež potrjuje samostanu v Št. Juriju na Jezeru/St. Georgen am Langsee posestva v Podjuni, ki so obsegala tudi območje Belšaka (Wizzinstain) in Dolge Brde (Langenekke). Med institucijami sta na tukajšnje življenje takrat vplivala samostan v Dobrli vasi in bamberška škofija. Slednja naj bi na sotočju reke Meže in potoka Suha nad zavojem stare rimske ceste postavila dvor, o katerem danes ni sledu.
Temu se je v 13. stoletju pridružil grad, ki bi naj domnevno stal na Tičlerjevem vrhu. Grad so upravljali vitezi Guštanjski »de Gutenstein«, katerih prva omemba sega v leto 1248, po njih je kraj Guštanj (Gutenstein) dobil tudi ime. V istem obdobju so pozidali še cerkev sv. Egidija. Poleg samostana v Dobrli vasi in škofije Bamberg so na tukajšnje življenje od 11. do 14. stoletja posredno oziroma neposredno vplivale tudi plemiške rodbine grofov Vovbrških in Auffensteinskih. Po uporu Auffensteinov v 14. stoletju je gospostvo Pliberk (in z njim tudi Guštanj ter vsa spodnja Mežiška dolina) prešlo v last Habsburžanov. Guštanj pa se nato kot trg prvič omenja v listini z dne 28. 2. 1333, ko je Konrad Auffensteinski prodal Frideriku Žovneškemu polovico celjske trdnjave s trgom in z vsem pripadajočim. Pri čemer je Konrad Auffensteinski v plačilo prejel za dvesto mark srebra in polovični delež na trdnjavi, trgu, sodišču in urbarju guštanjskem. Guštanj se nato kot trg omenja še 15. maja 1361, ko je Friderik Auffensteinski izročil vojvodi Rudolfu IV. med drugim trdnjavi Guštanjski, trg Guštanj skupaj z odvetniškimi pravicami in deželskim sodiščem. Gospostvo Guštanj, ki je leta 1370 prešlo skupaj s Pliberkom v last deželnega kneza, je v tistem času obsegalo poleg Guštanja še del Črne, Javorje, območje današnjih Prevalj, Farno vas, Leše, Šentanel, Strojno in Mežico itd. Poleg tega pa je Farna vas takrat spadala tudi pod guštanjsko deželno sodnijo, ki se prvič omenja 8. 9. 1317.
Vir: Dolinšek Maks: Tri doline v koroški zgodovini, 720 let Ravne na Koroškem, Ravne na Koroškem 1968, str. 57, 58, 68, 69; Pahič Stanko: Najstarejša zgodovina koroške krajine, V: 720 let Ravne na Koroškem, Ravne na Koroškem 1968, str. 40, 41; Koroški pokrajinski muzej, Muzej Ravne, Srednji vek – Mlinarič, Izvleček listin z dne 8.9. 1317, 28.2.1333, 24. 4 1335, 15.5.1361; Jaksch August: Monumenta Historica Ducatus Carinthiae III, Izvleček listin 1106 št. 535, 1154 št. 930, 12.9.1189 št. 1363; Jaksch August: Geschichte Kärntens, II, Izvleček listine 31.10.1281, str. 102; Curk Jože: Ravne na Koroškem,Ljubljana, 1987, str. 3-5; Oder Karla: Utrinki iz preteklosti, V: 750 let Ravne na Koroškem, Ravne na Koroškem, 1998, str. 12, 13.