Po propadu zahodnorimskega imperija so se čez slovenski prostor preseljevali različni narodi, od Ostrogotov, Langobardov, Slovanov do Avarov. Slednji so po dveh stoletjih izginili iz zgodovine, slovanska plemena pa so ostala in oblikovala kneževino Karantanijo. Ta je postala leta 623 del novonastale Samove države. Kljub njenemu propadu leta 658 so Karantanci ostali samostojni do leta 743, ko so z bavarsko pomočjo premagali Avare. Pod bavarsko nadoblastjo je prišlo v Karantaniji do pokristjanjevanja, ki ga je pod vodstvom salzburške nadškofije vodil pokrajinski škof Modest. Karantanijo so domači knezi vodili do leta 823, ko so jih zaradi soudeležbe pri uporu Ljudevita Posavskega nadomestili frankovski grofje. Pod grofovsko upravo je bilo karantansko območje do leta 976, ko je bila na temeljih kneževine Karantanije ustanovljena vojvodina Koroška.
V Mežiški dolini lahko prve sledove staroslovanske in zgodnje srednjeveške naselitve iščemo po ohranjenih gradiščih. Ostanki takšnega gradišča se nahajajo pri kmetiji Gradišnik na Lokovici. V 12. stoletje spadajo najzgodnejše omembe krajev v Mežiški dolini – Mežice »Mise« in Lokovice »Luchwich«, ki se omenjata leta 1154. Leta 1189 se nato omenjata še Belšak in Dolga Brda. V 13. stoletju se kot posvetno upravno središče spodnje Mežiške doline oblikuje gospostvo Guštanj z gradom, domnevno na Tičlerjevem vrhu, in z vitezi Guštanjskimi, prvič omenjenimi leta 1248. Farna vas je v srednjem veku spadala v gospostvo Guštanj in pod guštanjsko deželno sodnijo. Če je bil Guštanj upravni sedež za spodnjo Mežiško dolino, je bila Farna vas župnijski sedež za to območje. Sama Farna vas pa se kot kraj in kot župnija v listinah prvič omenja 24. aprila 1335 kot Sv. Marija v Guštanju.
Vir: Dolinšek Maks: Tri doline v koroški zgodovini, 720 let Ravne na Koroškem, Ravne na Koroškem 1968, str. 57, 58, 68, 69; Pahič Stanko: Najstarejša zgodovina koroške krajine, V: 720 let Ravne na Koroškem, Ravne na Koroškem 1968, str. 40, 41; Štih Peter, Simoniti Vasko: Slovenska zgodovina do razsvetljenstva, Ljubljana 1995, str. 29-37, 47-69, 138; Bayriche Staatsbibliothek, Cgm 44, fol. 43v (Ulrich von Lichtenstein, Frauendienst, okoli 1300); Koroški pokrajinski muzej, Muzej Ravne, Srednji vek – Mlinarič, Izvleček listin z dne 24. april 1335; Jaksch August: Monumenta Historica Ducatus Carinthiae III, Izvleček listine 1106, št. 535; Izvleček listine 1154, št. 930; Izvleček listine 12.9.1189, št. 1363; Curk Jože: Ravne na Koroškem,Ljubljana, 1987, str. 3-5; Oder Karla: Utrinki iz preteklosti, V: 750 let Ravne na Koroškem, Ravne na Koroškem, 1998, str. 12, 13.