Ivartnik, Tone,

glasbenik;kulturni delavec;pedagoški delavec;zborovodja 

Slika 
01.01.1935, Velenje, Slovenija 26.08.2012, Prevalje
Ivartnik, Tone, bil je vrhunski športnik, predan zborovodja, ustanovitelj zborov, pobudnik in soorganizator pevske revije dveh dežel Od Pliberka do Traberka, zaznamoval je glasbeno dejavnost na Koroškem. 

Življenje in delo

Živel je na Prevaljah. Oče mlinar Ferdinand, mati Terezija roj. Sušnik; brat dr. med., specialist dentalne medicine Franc, sestre šivilja Marija por. Šavc, novinarka Cvetka por. Grmek, uslužbenka Cilka por. Košak, tehnična risarka Milena por. Šuler in metalurška modelarka Mihaela por. Hudovernik. Poročen je bil s predmetno učiteljico Majdo roj. Ramšak; sinova samostojni gradbeni podjetnik Matjaž Ivartnik, inženir računalništva in univ. dipl ekonomist Marko [nosilec spominskega znaka vojne za Slovenijo, 2002].

Osnovno šolo je obiskoval na Ravnah na Koroškem in maturiral na Gimnaziji na Ravnah na Koroškem (1954), bil absolvent Visoke šole za telesno vzgojo v Ljubljani in diplomiral na Višji upravni šoli v Ljubljani (1982). Zaposlen je bil kot predavatelj na osnovni šoli na Ravnah kot učitelj telesne in glasbene vzgoje in vodja mladinskega pevskega zbora (1959-1961). Nato se je zaposlil na Gimnaziji na Ravnah kot predavatelj obrambne, umetnostne in telesne vzgoje (1961-1976). Vodil je tudi gimnazijski pevski zbor s 86 pevci. Zatem se je zaposlil na Skupščini občini Ravne na Koroškem kot vodja priprav civilnega sektorja na Sekretariatu za ljudsko obrambo Občine Ravne (1976-1992). Deloval je na športnem in kulturnem področju. Že kot mladinec je bil vrhunski športnik republiškega razreda v plavanju, skokih v vodo, smučarskih tekih, v atletiki, teku na 400 m z ovirami ter gimnastiki. Bil je državni mladinski prvak v smučarskih tekih na Jahorini (1952) in zmagal v teku na Teku republike v Ljubljani (1953). Nad dvaindvajset let je vodil in organiziral mladinske počitniške tabore v Trogiru, Banjolah in Karigadorju pri Novem Gradu za otroke Mežiške doline. Bil je prvi in več kot deset let starešina Taborniškega odreda Koroški jeklarji na Ravnah. Njegovo kulturno delovanje se je pričelo pri ravenski godbi na pihala, kjer je igral flavto (1947). Z zborovodstvom se je pričel ukvarjati že kot učitelj v osnovni šoli in pozneje na gimnaziji. Bil je član Delavsko-prosvetnega društva Svoboda Ravne, pozneje Kulturnega društva Prežihov Voranc na Ravnah in vodja prvega Koroškega kvinteta, ustanovljenega v letu 1955, iz njega se je razvil Koroški oktet (1960), pri katerem je bil sprva član (do 1977) in pozneje umetniški vodja (do 1994). Kot pevec Slovenskega učiteljskega zbora Emil Adamič (1963-1987) je z njim gostoval po Evropi. V svoji bogati petinpetdesetletni glasbeni dejavnosti je bil član, umetniški vodja in zborovodja več kot dvajsetih zborov v Mežiški dolini in na avstrijskem Koroškem. Ustanovil je mešani pevski zbor na Ravnah (1970), vodil mešani pevski zbor Podjuna v Pliberku (1980-2004) in vodi mešani pevski zbor Mato Črna (od 1998), moški pevski zbor Čaki v Šentjanžu (od 2000) in moški zbor DU Ravne (od 1999). Pod njegovo taktirko je pelo več sto pevcev. "Skrbno je izbiral med literaturo sodobnikov; kljub marsikaterim zadržkom je utiral pot novejšim glasbenim tokovom. Sodobno slovensko ustvarjalnost je spodbujal tudi neposredno, vrsta novitet je bila posvečena prav pliberškim pevkam in pevcem." (Marko Studen). Z zbori je sodeloval kot organizator, pevec ali zborovodja na številnih prireditvah po Koroškem in po Sloveniji, na prireditvah oz. revijah in srečanjih Od Pliberka do Traberka, pevskih revijah dveh dežel, katere soorganizator je od samega začetka (1966). Sodeloval je v štirih oddajah na radiu ORF v Celovcu, kjer je predstavil svoje zborovsko delo. Več kot petdeset let svojega življenja je posvetil petju in zborovodstvu in s svojim delom, ki je strokovno preraslo okvire ljubiteljskega, zaznamoval glasbeno dejavnost na Koroškem. Ves prosti čas je posvečal gobarjenju, s katerim se je ukvarjal že od otroških let.

 

Dosežki in bibliografija

Diskografija: Kaseta z zborom Čaki iz Šentjanža [pri Dravogradu]; tri kasete z mešanim pevskim zborom Podjuna-Pliberk: O Podjuna (1983), Naša pesem (1985), Nocoj je ena lepa noč (1986) in tri zgoščenke pod skupnim naslovom O Podjuna, kako si lepa [62 pesmi] in zgoščenka slavnostnega koncerta ob 30-letnici zbora (2004).

Bibliografija: Delo OZPO Ravne na Koroškem v letu 1971. - V: Koroški fužinar, 1972, št. 1. - S prirodo k novemu človeku. - V: Koroški fužinar, 1972, št. 1. - Ob 30. pevskem srečanju "Od Pliberka do Traberka". - V: 30 srečanj "Od Pliberka do Traberka", 1997. - Beseda pevovodje Črnjanom in pevcem Mato. - V: 20 let Me PZ Mato, 2001. - Besedilo na spremnem gradivu. - V: D[e]čva nabira brančur. Koroški oktet in koroške pesmi. 2001. - Pesmi in napevi Hartmanove Milke: mešani zbori. 2002. - Pesmi in napevi Hartmanove Milke: moški zbori. 2002. - Pesmi in napevi Hartmanove Milke : dekliški in ženski zbori. 2002. [Pri izdaji zbirk, ki jih je uredil Tone Ivartnik, je sodeloval Nužej Tolmajer, tajnik Krščanske kulturne zveze v Celovcu in nato predsednik Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik v Celovcu]. - Pesmi in napevi Hartmanove Milke. - V: Milka Hartman: dovolj je cvetje dalo zrnja. [Uredila Marija Makarovič], 2004.

 

Priznanja in nagrade

Prejel je več priznanj za delo na področju obrambe; bronasti, srebrni in zlati Vorančev spominek; bronasta, srebrna, zlata Gallusova značka; red dela s srebrnim vencem SFRJ za delo na področju družbenih dejavnosti; listina Svobodi in miru Organizacijskega komiteja za ureditev Spominskega parka svobode in miru Poljana Skupščine Občine Ravne na Koroškem (1985); Gallusova listina Zveze kulturnih organizacij Slovenije in Slovenske pevske zveze za dolgoletno uspešno delo pri razvijanju ljubiteljske dejavnosti na glasbenem področju (1992); srebrna in zlata Prežihova plaketa (1979, 1992); srebrni list Svobode; Janežičevo priznanje Krščanske kulturno-prosvetne zveze v Celovcu za dolgoletno požrtvovalno delo na kulturno-prosvetnem področju (1999); jubilejno priznanje Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti ob 35-letnici revije Od Pliberka do Traberka ((2002); priznanje in zahvala Krščanske kulturne zveze v Celovcu za vztrajno delo na področju glasbe (2004); priznanje Slovenske prosvetne zveze v Celovcu za 25-letno delovanje kot zborovodja Me PZ Podjuna (2004); priznanje Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti za življenjsko delo na področju kulturne dejavnosti (2004). 

Viri in literatura

Osebni podatki in drugi viri. - Desetletnica mešanega pevskega zbora Podjuna-Pliberk. - V: Slovenski vestnik, 1984. - Jože Perč: Jubilejni koncert ob 15-letnici Me PZ Podjuna Pliberk. - V: Naš tednik, 17. 11. 1989. - MePZ Podjuna Pliberk. - V: Slovenski vestnik, 23. 1. 1990. - Najvišje odlikovanje za oktet Suha in MePZ Podjuna. - 1. koroško zborovsko tekmovanje v Trgu –Feldkirchnu. - V: Naš tednik, 29. 5. 1992. - Tone Sušnik: O pevovodju in koreninah Ivartnikovega Tonija. –V: 25 srečanj »Od Pliberka do Traberka«. Ravne na Koroškem, 1992, str. [18-19]. – Wilfried Krierer: "Jauntal, wie schön bist du!". - V: Kärntner Tageszeitung, 26. 6. 1994. - Koncertni list ob 20-letnici MePZ Podjuna – koncert na pliberškem gradu, 1994. - Mlakarja: Tone Ivartnik jih ima šestdeset. - V: Slovenski vestnik, 16. 3. 1995. - Samo Šavc: Koroški kot dve sestri. Zborovske glasbene edicije koroških zamejskih skladateljev s posvetno in duhovno glasbo. - V: Večer, 2003, št. 232. - Mojca Potočnik: Pesem v dar narodu. Tone Ivartnik. - V: Koroški fužinar, 1995, št. 1. - Pogovor z zborovodjem Tonetom Ivartnikom ob 60-letnici. - V: Koroški vestnik, 1995. - Janko Kulmesch: Naš Podjunčan. Kramljanje s kulturnikom. Tone Ivartnik. - V: Naš tednik, 24. 3. 1995. - Ivan Praprotnik: Na Koroškem radi pojejo in se družijo. Tone Ivartnik s Prevalj je poleg svojega pedagoškega in uradniškega dela vedno našel čas za vodenje zborov. - V: Delo, 1999, št. 73. - Ivan Praprotnik: Tri zgoščenke za trideset let. Kulturni praznik pri zamejcih. Pevke in pevci slovenske Podjune iz Pliberka med najboljšimi na Koroškem. - V: Delo, 2004. - Janko Kulmesch: Segajo po njih tudi mladi. Milkine pesmi. - V: Delo, februar, 2004. - Praprotnik, Ivan: Ivartnik sedemdeset, s Podjuno petindvajset. - V: Nedelo, 2005, št. 3. - Ivan Praprotnik: Tone Ivartnik – sedemdesetletnik. - V: Delo, 2005, št. 9. – Detela, Jasmina: Odločiti sem se moral, kaj bo poklic in kaj konjiček. Tone Ivartnik, športnik, pevec in predvsem zborovodja. – V: Večer, 25. 7. 2007, št. 169, str. 23. – Pušnik, Jožica, Osojnik, Mirko: Predan glasbi in pesmi. – V: Večer, 25. 7. 2007, št. 169, str. 23.