Koren, Pavel,

družbenopolitični delavec;rudar;župan 

Slika 
06.01.1893, Strojna, Slovenija 01.03.1963, Prevalje
Koren, Pavel, rudar, obratovodja (1893–1963); zaposlen je bil v premogovniku na Lešah, bil vodja Bratovske skladnice, nadzornik in obratovodja pri gradnji vodnega rova, obratovodja na rudišču svinca v Kotljah, vodja odkopa kremenjaka na Stražišču, vodja Civilne zaščite na Prevaljah in župan Občine Prevalje (1952). 

Življenje in delo

Koren, Pavel, je živel na Prevaljah, kjer je pokopan. Oče Franc, mati Marija; bratje umetnostni kovač Leopold, Maks, Friderik, Alojz; sestre Greta por. Stricksner, Marija por. Heidacher. Poročen je bil z Amalijo roj. Koletnik; sinovi rudar Ivan, Pavel [med vojno pogrešan v Srbiji], geolog Ernest, hčerki računovodkinja Zofija in Marija por. Koren.

Po osnovni šoli na Prevaljah se je zaposlil v premogovniku na Lešah in bil vodja Bratovske skladnice. Po zaprtju leškega rudnika (1936) je bil nato delovodja premogovnika na Holmcu. Med drugo svetovno vojno je bil interrniran v podružnici koncentracijskega taborišča Mauthausen in nemška oblast ga je namestila za nadzornika in obratovodja pri gradnji vodnega rova, ki so ga gradili iz Mežice proti Prevaljam in iz Prevalj proti Mežici, zaradi odvodnjavanja v rudniku svinca. Bil je imenovan za prvega obratovodja. [Končna dolžina rova je približno 7 km. Za točnost napredovanja rova sta bila odgovorna: iz Prevalj proti Mežici geometer - jamomerec Štefan Vevar, iz Mežice proti Prevaljam pa geometer - jamomerec Jože Pratnekar. Odstopanje pri preboju je bilo po horizontalni smeri za nekaj cm, prav tako po vertikali in rov sta združila s skoraj računalniško natančnostjo leta 1962. Vevar je določil koordinate vkopa in že leta 1942 so začeli poglabljati vkopno jamo in graditi vzpenjačo na Prevaljah]. Pod Korenovim vodstvom so s Prevalj izbili 1910 m rova in po prihodu podjetja Rudis iz Trbovelj so ga premestili za obratovodja na rudišče svinca v Kotljah, ker je mislil z lastno glavo in ni soglašal z nekaterimi odločitvami vodstva rudnika. Nato je bil vodja odkopa kremenjaka na Stražišču ["Krištanov pruh"] za potrebe topilnice svinca v Žerjavu, vodja izkopa za protiletalsko zaklonišče nad Faro [ob križišču cest na Brinjevo goro in Laznikovo] in vodja špedicije mežiškega rudnika na železniški postaji na Prevaljah. Bil je vodja Civilne zaščite na Prevaljah in župan občine Prevalje (1952).

 

Dosežki in bibliografija

 

Priznanja in nagrade

 

Viri in literatura

Podatki sina Ernesta in drugi viri. – Stari jamomerci so bili mojstri svojega poklica. – V: Večer, 29. 7. 2003. –        Marija Suhodolčan Dolenc @ Margareta Jukič: Biografski leksikon občine Prevalje, Prevalje 2005.