Kramolc, Boštjan,

glasbenik;kulturni ustvarjalec;skladatelj 

Slika 
19.01.1860, Šentanel, Slovenija 19.02.1902, Šentanel

Kramolc, Boštjan, p. d. Lužník, kmet in organist (1860–1902); bil je izjemno glasbeno nadarjen, ob  nedeljah in praznikih je "z orglami Boga dražil", napeve in viže je ustvarjal sam. Gojil je družinsko petje Kramolčeve družine. Ksaver Meško ga v črtici "Tiste stezice" opisuje kot svojega organista, cerkovnika in spremljevalca. 

 

 

Življenje in delo

Kramolc, Boštjan, p. d. Lužník, je živel v Šentanelu, kjer je pokopan. Brata organist in ustanovitelj pevskih zborov Štefan Kramolc in Jurij, sestre Lena, Liza, Mojca in Neža. Poročen je bil s Terezijo roj. Desetnik-Domej; sinova glasbeni narodopisec, zbiratelj in prirejevalec ljudskih pesmi, skladatelj in profesor glasbe Luka Kramolc in Viktor [umorjen v Auschwitzu], hčerki Brigita in Johana. V osnovno šolo je hodil v Šentanelu in se pozneje od Kramolca priženil k Lužniku.

Za tiste čase je bil izobražen, pri vojakih je bil narednik, kar je za kmetskega človeka v tedanji Avstriji mnogo pomenilo. Poleg kmečkega dela je opravljal še druge posle. Oblast mu je pozneje zaupala, da je izstavljal živinske potne liste, bil je mrliški oglednik, mežnar in župnikov spremljevalec. Ob nedeljah in praznikih pa je bil organist v Šentanelu in na Strojni. Kakor je sam pravil, pa je ob nedeljah in praznikih "z orglami Boga dražil". Bil je samouk, not ni poznal in igral je vse na pamet, na posluh. Napeve, viže je ustvarjal sam. Mnogo ljudskih je prikrojil za cerkev. Slišal jih je peti na sejmih, božjih poteh, pa tudi v gostilni. Tem napevom je podložil primerno nabožno besedilo, določil začetni ton, pesem zaigral na star "poklampan" klavir in naslednjo nedeljo so jo že zapeli. Gojil je družinsko petje Kramolčeve družine. Ksaver Meško ga v črtici "Tiste stezice" opisuje kot svojega organista, cerkovnika in spremljevalca.

 

Dosežki in bibliografija

 

Priznanja in nagrade

 

Viri in literatura

Luka Kramolc, Tone Sušnik: Beseda o življenju ljudske pesmi v Mežiški dolini. – V: Koroški fužinar, 1972, št. 4. – Luka Kramolc: Avtobiografija. – V: Šentanel. Kraj in ljudje. 2004. – Franc Vauh: Šentanelski obrazi. Boštjan Kramolc. – V: Šentanel. Kraj in ljudje, 2004.  Ksaver Meško: Tiste stezice. [Črtica].