Kramolc, Luka,

glasbenik;organizator kulture;skladatelj;zborovodja 

Slika 
14.10.1892, Šentanel, Slovenija 12.02.1974, Ljubljana
Kramolc, Luka, glasbeni narodopisec, zbiratelj in prirejevalec ljudskih pesmi, skladatelj in profesor glasbe (1892–1974); služboval je kot glasbeni pedagog, bil izjemen zborovodja, zbiral in harmoniziral koroške in slovenske ljudske pesmi, izdal več kot trideset zbirk zborovskih pesmi; uredil in izdal je več temeljnih pesmaric in pevskih vadnic s teoretičnim gradivom. 

Življenje in delo

Kramolc, Luka, je živel v Ljubljani, njegov grob je na njegovo željo v Šentanelu. Oče kmet in organist Boštjan Kramolc, mati Terezija roj. Desetnik-Domej; brat kmet Viktor [umorjen v plinski celici v Auschwitzu], sestri Brigita in Johana. Poročen je bil z Marijo roj. Wyzovrek; sinova zdravnik Niko [živi v ZDA] in slikar, grafik, ilustrator in pisatelj Božidar [Ted, živi v Kanadi].

Po osnovni šoli v Šentanelu so ga po nasvetu pisatelja F. Ksaverja Meška, ki je bil takrat župnik v Šentanelu, poslali v orglarsko šolo v Celju. Petje in glasbo je vzljubil že doma, saj je bil oče dober pevec in organist, osnovne pojme o glasbi pa mu je dal stric Štefan Kramolc, organist na Fari pri Prevaljah. Kljub pomanjkanju in velikemu odrekanju je nato uspešno zaključil visokošolski študij na Akademiji za glasbo in upodobljajočo umetnost na Dunaju (1914). Ob začetku 1. svetovne vojne je bil vpoklican v avstrijsko vojsko, ki jo je služil v 7. pešpolku v Celovcu, na vzhodni in italijanski fronti. Po končani vojni ga je jeseni leta 1918 Narodni svet za Mežiško dolino na Prevaljah postavil za tajnika in vodjo preskrbe občine Mežica. Tu je opravljal tudi službo organista in vodil pevski zbor. Po plebiscitu (1920), kjer je aktivno sodeloval, je odšel v Ljubljano, kamor ga je povabil Matej Hubad, ravnatelj konservatorija Glasbene matice. Tu je poučeval glasbeno teorijo, vodil mladinski zbor in opravljal tajniške posle (1920–1924). Na konservatoriju je hkrati študiral in leta 1924 diplomiral. Tu se začenja njegova učiteljska pot. Do upokojitve (1950) je služboval kot glasbeni pedagog in zborovodja na raznih ljubljanskih gimnazijah. Poleg samega poučevanja je vodil številne pevske zbore, tako mladinske kot odrasle, zbiral in harmoniziral je koroške in slovenske ljudske pesmi ter samostojno ali s sodelavci uredil in izdal več kot trideset zbirk zborovskih pesmi za različne namene in različne zborovske zasedbe. Pomemben je njegov prispevek glasbeni pedagogiki; uredil in izdal je več temeljnih pesmaric in vadnic s teoretičnim gradivom. Imel je številna predavanja za dijake ljubljanskih gimnazij, pisal članke in bil strokovni sodelavec Glasbenonarodopisnega inštituta pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Velik del svoje dejavnosti pa je namenil Koroški. Zbiral in prirejal je pesmi koroških ljudskih pevcev, vižarjev in pesnikov Franca Ledra - Lesičjaka, Mihe Andreaša, Urbana Jarnika, Jožefa Katnika, Miha Pipa, Franca Treiberja, Janeza Kajžnika, Primoža Košata in drugih. S svojimi izdajami in deli je omogočil delo koroškim pevskim zborom, ki jim je nacizem uničil glasbeno literaturo. Pri delu Glasbenonarodopisnega inštituta in izdajateljski dejavnosti se je zavzemal predvsem za ohranjanje in oživljanje koroškega ljudskega izročila; sem sodi tudi ustanovitev zbora Šentanelski pavri. Zanj je dal pobudo in mu izbral ime, vodi pa ga od začetka Mitja Šipek. Organiziral je tudi zborovske tečaje za koroške zborovodje in na radiu Celovec imel predavanja za koroške pevce in zborovodje. Kramolca se z največjo hvaležnostjo spominjajo njegovi Korošci. Ob stoletnici rojstva leta 1992 so v Šentanelu in na Prevaljah pripravili koncerte in spominsko razstavo. Kramolc se je z zemljo in rodom, iz katerega je izšel, vedno čutil močno povezanega. Kot lastovka se je vračal v svoj Šentanel, dokler ni tam našel svojega poslednjega počitka. Na nagrobnik so mu napisali: "Iz častitih korenin je zrastel Luka Krámolc, / brzen brumen vižar ljudskih pesmi, / za koroške vnet in za Šentànel. / Le poj, le poj mi šentanelski zvon, / spominjaj pesem na moj večni dom."

 

Dosežki in bibliografija

Učbeniki in pesmarice. – harmonizator in prirejevalec, zbiratelj in urednik ter skladatelj: Narodni praznik. Zbirka pesmi. 1929. – Pesmarica za nižje razrede srednjih in njim sorodnih šol. 1932. – Domovini. 1933. – Dobro srečo, mladi kralj. 1934. – Pesmarica za nižje razrede srednjih šol in njim sorodnih strokovnih šol. 1935. – Cerkveni ljudski napevi. 1936. – Slovenske koroške narodne pesmi iz Roža. Zbral in harmoniziral Pavel Kernjak. 1937. – Ob dvajsetletnici Jugoslavije. Mladinski zbori. 1938. – Kristus kraljuj! Cerkveni ljudski napevi za Vrečarjev dijaški molitvenik. 1938. 1942. 1944. – [Petnajst] 15 mladinskih del [z M. Tomcem]. 1942. – Prečudna je nocojšnja noč. 1943. 1944. – Pesem mladine. 1944. – Zbornik koroških pesmi. [45 pesmi iz štirih koroških dolin]. 1948. – Pevska vadnica [z M. Tomcem in A. Gröbmingom]. 1949. 1958. – Štirinajst pesmi za mešani zbor. 1951. – Pojdam u Rute. 1951. – Lesičjakove pesmi. Dvanajst koroških narodnih pesmi za moški in mešani zbor. 1954. – Dvanajst pesmi za Koroški festival v Slovenj Gradcu. 1954. – Mladina poje. Pesmarica za koroško mladino I., II., 1959. 1964. 1973. – Slovenska pesmarica I.–II. [z M. Tomcem]. 1963–1964. – Slovenska pesmarica III. [z M. Tomcem in Z. Kumer]. 1969. – Koroške viže. Bukovniki, vižarji in pevci. 1976. – Zbornik koroških pesmi. 1992 [ponatis]. Kramolčeve skladbe in samostojne priredbe so izhajale tudi v drugih edicijah: v Naših zborih, v zbirki Ljudske iz Ziljske doline (1993) in so posnete na gramofonskih ploščah, zvočnih kasetah, videokasetah in zgoščenkah.

Publicistika: Udeleženci prvih duhovnih vaj za organiste na Koroškem. – V: Cerkveni glasbenik, 1913. – Z Dunaja. – V: Cerkveni glasbenik, 1914. – Glasbena kultura pri Slovencih. – V: Slovenec, 1944, št. 129. – Koncertni večer v Unionu. – V: Slovenec, 1945, št. 74. – Pokol v Šentanelu. – V: [Janko Messner] Ivan Petrov: Morišče Dravograd, 1946 [ponatis 1985]. – Duhovnik in umetnik. – V: Nova pot, 1952, št. 10. – Kako ste kaj zapeli. – V: Koroški fužinar, 1953, št. 5–7. – Franc Leder - Lesičjak, ljudski pesnik in pevec iz Korotana. – V: Koledar slovenske Koroške, 1954. – Koroško petje pod Peco. – V: Koroški fužinar, 1963, št. 1–3. – Mojster o koncertu. – V: Koroški fužinar, 1963, št. 9–10. – Ali res nimamo primernih slovenskih narodnih pesmi. – V: Delo, 1965, št. 44. – Zakaj tako pomanjkljivo?. – Delo, 1967, št. 348. – Pevci iz Pliberka in Šmihela sodelovali na pevskem srečanju v Mežici. – V: Slovenski vestnik, 1970, št. 12. – Koroški bukovniki in vižarji. – V: Koroški fužinar, 1972, št. 1. – Koroški bukovniki, vižarji in pesniki. – V: Koroški fužinar, 1972, št. 2. – Beseda o življenju ljudske pesmi v Mežiški dolini [s Tonetom Sušnikom]. – V: Koroški fužinar, 1972, št. 4. – Koroški bukovniki, vižarji in pesniki, 1973, št. 2 in št. 3. – Prek Stanko, Pesmarica za višje razrede osnovnih šol. – V: Traditiones, 2., 1973. – Kulturni in socialni pomen narodne pesmi [po raznih podatkih napisano 1952–1957]. – V: Šentanel. Kraj in ljudje, 2004.

 

Priznanja in nagrade

Slovenska akademija znanosti in umetnosti ga je imenovala za rednega svetovalca o vseh folklornih vprašanjih, ki zadevajo Koroško. Glavni odbor Rdečega križa v Beogradu ga je odlikoval s srebrno kolajno (1940). Diploma ob otvoritvi ravenske gimnazije (10. oktobra 1954); Drabosnjakovo priznanje Slovenske prosvetne zveze v Celovcu za dolgoletno nesebično delo v kulturi in prosveti (1958); red zaslug za narod s srebrnimi žarki (1969); imenovanje za častnega člana Slovenskega pevskega društva Jakob Petelin - Gallus v Celovcu (1969); imenovanje za častnega člana Slovenskega etnografskega društva (1972). V Šentanelu so folklorno skupino in cerkveni mešani pevski zbor župnije sv. Danijela poimenovali po rojaku Luki Kramolcu in postavili muzejsko zbirko Luke Kramolca (sprva v šoli, pozneje so uredili spominsko sobo Luke Kramolca v stari šoli oz. stavbi, ki je last župnišča). V Spominskem parku na Prevaljah je bil leta 2002 odkrit doprsni kip, delo akademskega kiparja Stanka Kolenca. 

Viri in literatura

Enciklopedija Slovenije. – Luka Kramolc – prijatelj koroških narodnih pesmi. Za 60. letni jubilej. – V: Naš tednik, 1951, št. 52. – Rudolf Galob: Koroški pevec prof. Luka Kramolc. – V: Koroški fužinar, 1952, št. 10–12. – Drago Vobovnik: Ob jubileju Luke Kramolca. – V: Pet let Kluba koroških študentov, 1957. – Šentanelski pevec prof. Luka Kramolc 70–letnik. – V: Koroški fužinar, 1963, št. 6–8 in št. 9–10. [Objavljeno tudi v: Šentanel. Kraj in ljudje, 2004]. – Tone Sušnik: Luka Kramolc – 75-letnik. – V: Večer, 1967, št. 250. – Valentin Hartman: Luka Kramolc. – V: Koroški koledar, 1970. – Luka Kramolc. – V: Stanko Trobina, Slovenski cerkveni skladatelji, 1972. – Luka Kramolc, Tone Sušnik: Beseda o življenju ljudske pesmi v Mežiški dolini. – V: Koroški fužinar, 1972, št. 4. – Janko Mikic: Luka Kramolc – 80-letnik. – V: Večer, 1973, št. 11. – Življenjski jubilej Luke Kramolca. – V: Slovenski vestnik, 1973, št. 3. – Prof. L. Kramolc– 80-letnik. – V: Naš tednik, 1973, št. 1. – Prof. Luka Kramolc in njegova oporoka. – V: Letno poročilo Gimnazije v Celovcu 1973/74. – [Jože Dolenc] P. K. : Luka Kramolc – osemdesetletnik. – V: Mohorjev koledar, 1974. – Umrl je prof. Luka Kramolc. – V: Slovenski vestnik, 1974, št. 8. – Matija Tomc: Skladatelju Luku Kramolcu v spomin. – V: Družina, 1974, št. 8. – Glasbenik prof. Luka Kramolc umrl. – V: Naš tednik, 1974, št. 8. – N[eža] M[aurer]: Kolegom v slovo. Luka Kramolc. – V: Prosvetni delavec, 1974, št. 6. – Mitja Šipek: Luka Kramolc. – V: Koroški fužinar, 1974, št. 2. – Mitja Šipek: Luki Kramolcu v spomin. – V: Vres Prevalje. Koncertna knjižica, 1974. – Luka Kramolc (1892–1974). – V: Primorski dnevnik, 1974, št. 47. – Zmaga Kumer: Luki Kramolcu v slovo. – V: Mohorjev koledar, 1975. – Niko Kuret: Luka Kramolc (1892–1974). – V: Traditiones, 4., 1977. – Nevenka Gostenčnik: Luka Kramolc. Skladatelj in glasbeni pedagog. [Diplomska naloga na Pedagoški akademiji v Ljubljani], 1983. – Mitja Šipek: Luka Kramolc in koroška ljudska pesem. – V: Naši zbori, 1983, št. 1–2. – [Tone Sušnik]: Luka Kramolc 1892–1974. – V: Koroški fužinar, 1992, št. 1. – Mojca Potočnik: Stoletnica Luka Kramolca. – V: Prepih, 1992, št. 17. – Pavle Zablatnik, Cvetko Budkovič: Gradivo ob proslavi 100-letnice Luka Kramolca v Šentanelu, 1992. – Pavle Zablatnik: Profesor Luka Kramolc in njegova oporoka. – V: Koncertni list ob 100-letnici, 1992. – Vladka Vremšak: Luka Kramolc – Življenje in delo. [Diplomska naloga na Akademiji za glasbo v Ljubljani], 1996. – Tatjana Mori: Luka Kramolc (1892–1974). [Diplomsko delo na Pedagoški fakulteti v Mariboru], 2002. – Tatjana Mori: Luka Kramolc – 110 letnica rojstva. – V: Prevaljske novice, 2002/2003, št. 4. – Luka Kramolc: Avtobiografija. – V: Šentanel. Kraj in ljudje, 2004. – Franc Vauh: Spomini na Kramolca. – V: Šentanel. Kraj in ljudje, 2004. – Marija Suhodolčan Dolenc @ Margareta Jukič: Biografski leksikon občine Prevalje, Prevalje, 2005. – Kotnik - Verčko, Majda: Luka Kramolc (1892–1974). »Brzen brumen vižar ljudskih pesmi. Ob 115. obletnici rojstva glasbenega narodopisca, zbiratelja in prirejevalca ljudskih pesmi, skladatelja in profesorja glasbe. – V: Koroški fužinar, dec. 2007, št. 1–2, str. 14–16.