Kugovnik, Jurij,

družbenopolitični delavec;poslanec;župan 

Slika 
22.02.1880, Suhi Vrh nad Prevaljami, Slovenija 02.01.1957, Prevalje

Kugovnik, Jurij, družbeni delavec, državni poslanec in prevaljski župan (1880–1957); zelo spoštovan, samouk, razgledan, napreden, bil državni poslanec v parlamentu v Beogradu (1923), "… tedaj menda edini med beograjskimi poslanci, ki je imel žuljave roke …" in pred okupacijo je bil prevaljski župan.

 

 

Življenje in delo

Kugovnik, Jurij, [tudi Kogelnik, Kupovnik, Kugovnik, zaradi napačnega prepisovanja priimka iz rojstnega dokumenta, zapisanega v gotici, je Jurij dosegel uradno spremembo imena], živel je na Prevaljah, kjer je pokopan. Oče gozdni delavec Janez; brat gozdni delavec Gašper Kogelnik. Poročen je bil z Matildo, roj. Prikeržnik; sin družbeni in sindikalni delavec Ivan [Ivo] Kugovnik (gl. čl.), hči Štefanija por. Močivnik.

Štiri razrede osnovne šole je končal v Šentanelu in se izučil za kovača v kovačiji pri Pristovu na Fari. Bil je samouk, razgledan, napreden in veljaven. Zaposlil se je v jeklarni grofa Thurna v Guštanju [na Ravnah], vendar je zaradi predplebiscitne dejavnosti odšel za kovača v leški premogovnik. Z družino je živel v hiši ob Meži, kjer se je rodil slikar Franjo Golob. Zaradi njegovega pomembnega delovanja v predplebiscitnem času na Prevaljah in tudi zaradi Mohorjeve družbe na Prevaljah (1919–1927) je bil izvoljen kot predstavnik občine Prevalje v Oblastni odbor v Mariboru. Po ukinitvi oblastnega odbora je bil državni poslanec v parlamentu v Beogradu (1923), "… tedaj menda edini med beograjskimi poslanci, ki je imel žuljave roke …". (Dr. Franc Sušnik). Bil je član banskega sveta in predsednik Katoliškega delavskega društva na Prevaljah, ki se je po letu 1918 preimenovalo v Jugoslovansko strokovno zvezo. Sodeloval je pri ustanavljanju kmetijskih zadrug in posojilnice na Prevaljah. Skupaj s Karlom Dobrškom sta se zavzemala za napredno sadjarstvo in kmetovanje. Leta 1923 je bil kot državni poslanec govornik ob ustanovitvi Kmečke zveze na Ojstrici nad Dravogradom. Sodeloval je tudi v kulturnem življenju na Prevaljah, pri gledališki dejavnosti itd. Zadnjih pet let do okupacije (1936–1941) je bil prevaljski župan. Zaradi njegove narodno zavedne dejavnosti so ga leta 1941 odvedli v zapore v Celovec in ga nato z družino izgnali v Srbijo v vas Sekurić. V izgnanstvu je s pridom uporabil svoje znanje v kmetijstvu, zato je bil med domačini dobro sprejet; s pomočjo Jožka Jurača, domačina z Leš, je dobil iz Slovenije cepiče boljših sort jabolk, naučil jih je dimiti meso in delal v korist kmetov, saj je bil zapisnikar pri mlačvi pšenice. Z znanjem nemščine je lahko prebiral in pisal pisma srbskim sinovom v nemškem ujetništvu. Po vrnitvi z družino na Prevalje (1945) je kot upokojenec delal pri Vzajemni zavarovalnici za območje Prevalj.

 

Dosežki in bibliografija

Red jugoslovanske krone V. stopnje (1930); državno odlikovanje in druga priznanja. 

Priznanja in nagrade

 

Viri in literatura

Podatki sina Ivana in drugi viri. – Dr. Franc Sušnik: Jurij Kugovnik. – V: Koroški fužinar, 1957, št. 1.