Lahovnik , Franc,

podjetnik;posestnik 

Slika 
17.11.1879, Prevalje (Pfarrdorf am Hochofen), Slovenija 25.06.1944, Celovec
Lahovnik, Franc, posestnik, lesni trgovec in podjetnik (1879–1944); ukvarjal se je s trgovanjem z lesom in v letih 18961897 zgradil tovarno bele lesovine, po njegovi zaslugi so Prevalje dobile elektriko, ustanovil je delniško družbo Korotan, zgradil parno žago na Prevaljah, več let je bil prevaljski župan. 

Življenje in delo

Lahovnik, Franc, je živel na Prevaljah. Oče mojster v prevaljski železarni, posestnik in lesni trgovec Franc, mati Doroteja roj. Jurman; brata jurist in deželni svetnik v Celovcu Blaž, inženir gradbeništva Friderik, sestre Doroteja por. Punzengruber, trgovka Marija por. Filipowsky in Jožefa. Poročen je bil z Jožefo roj. Geršak; hčerke Ana por. Raušl, Marija por. Prah, finančna knjigovodkinja Elizabeta por. Ličen, Priska in magistra farmacije Friderika [Fricka] Lahovnik.

Osnovno šolo je obiskoval na Prevaljah, tri razrede nižje gimnazije v Št. Pavlu v Labotski dolini in končal trgovsko šolo. Ukvarjal se je s trgovanjem lesa in po očetovi smrti je prevzel posestvo, gostilno in upravljanje z gozdovi. Oče je leta 1894 kupil od Plešivčnika žago, ki jo je leta 1870 ob Plešivčnikovem mostu postavil Peruzzi iz Črne. V letih 18961897 je Lahovnik zgradil tovarno bele lesovine [postavil jo je gradbeni mojster Peter Madile, ki je načrtoval v devetdesetih letih 19. stol. Zazidavo in razširitev cerkve na Fari], njegovi dediči so tovarno leta 1906 prodali grofu Thurnu, ki jo je preuredil za proizvodnjo bele lepenke. Po zaslugi Franca Lahovnika so Prevalje dobile elektriko okoli leta 1910 z bližnje Poljane, kjer je na Meži zgradil elektrarno [poslopje ob Hobru ob Meži med Štoparjevim mostom in Perzonali stoji še danes]. Leta 1914 jo je opremil še z dizelskim motorjem in generatorjem ter zgradil še daljnovod od Farne vasi do trga Guštanj [Ravne]. [Rudnik na Lešah je imel elektriko že leta 1896 in rudnik v Mežici leta 1899]. Elektrarna je delovala do nacionalizacije, potem pa so stroje odpeljali neznano kam. Po prvi svetovni vojni (1922) je dal pobudo za ustanovitev lesne industrijske delniške družbe Korotan, zgradili so parno žago na Prevaljah [bivša Lesna], kupovali so hlodovino po vsej Mežiški dolini in jo razrezovali ter izvažali na Madžarsko in v Italijo. Sredi tridesetih let je postal lastnik družbe Maks Ličen, ki jo je prodal Lesno-predelovalni zadrugi na Prevaljah. Po vojni je bil obrat nacionaliziran. Po 1. svetovni vojni je bil Franc Lahovnik dolga leta prevaljski župan. V plebiscitnem času (1919–1920) se je izkazal kot narodnjak in bil član Narodnega sveta za Mežiško dolino. Malgajeva vojska je v gostilni Lahovnik našla zatočišče. [Na spominski plošči pri Lahovniku beremo: "Tu je bil v prevratnem letu 1918–1919, ko se je na razvalinah avstro-ogrskega cesarstva snovala Jugoslavija, sedež Narodnega sveta za Mežiško dolino"]. Pri plebiscitni propagandi mu je pomagala tudi žena Jožefa. Aprila 1941 so ga nacisti zaprli v prevaljske zapore in junija 1941 so ga skupaj z ženo in dvema hčerkama izgnali v Srbijo v Varvarin. S posredovanjem brata Blaža se je družina leta 1943 vrnila, vendar niso smeli na ozemlje nekdanje Jugoslavije, živeli so v Avstriji v Celovcu, kjer je leta 1944 umrl.

 

Dosežki in bibliografija

 

Priznanja in nagrade

 

Viri in literatura

Podatki vnukinje Lenke Sušnik in drugi viri.  Karla Oder: Občina Ravne na Koroškem. Etnografska topografija slovenskega etničnega ozemlja – 20. stoletje, 1992. - Marija Suhodolčan Dolenc @ Margreta Jukič: Biogrfski leksikon občine Prevalje, Prevalje 2005.