Lampret, France,

filmski ustvarjalec;skladatelj;zborovodja 

Slika 
18.07.1923, Prevalje, Slovenija 08.08.1997, Ljubljana
Lampret France, skladatelj in svobodni kulturni ustvarjalec pri filmu (1923–1997); kot zborovodja je naredil veliko priredb in aranžmajev narodnih in umetnih pesmi, bil avtor glasbe ali glasbeni vodja in opremljevalec številnih celovečernih in kratkih filmov. 

Življenje in delo

Lampret France, skladatelj in svobodni kulturni ustvarjalec pri filmu. *Prevalje, 18. 7. 1923; †Ljubljana, 8. 8. 1997; živel je v Ljubljani., kjer je pokopan. Oče organist, mežnar in zborovodja Pankracij Lampret, mati Jožefa roj. Kotnik; brata geometer Jože in novinar Lojze, sestre Marija, Terezija por. Preglau in Ana por. Kovač. Poročen je bil s socialno delavko Heleno Natalijo roj. Sarnovsky; sin pravnik Branko in hči tajnica Belinda.

Po osnovni šoli na Prevaljah in meščanski šoli v Mežici je nadaljeval šolanje na realni gimnaziji v Mariboru, kjer je obiskoval tudi nižjo glasbeno šolo. Po okupaciji 1941 se je vrnil na Prevalje in se potem prebil do Ljubljane, kjer se je kot študent povezal z OF. V začetku leta 1942 je bil aretiran, poslan v zapor in nato v koncentracijsko taborišče v Italijo. Po kapitulaciji Italije se je v Bariju po okrevanju vključil v I. prekomorsko brigado, bil v letalski šoli RAF [Royal Air Force] v Bengaziju in na letalski akademiji v Groznem v Sovjetski zvezi. Po vrnitvi v Jugoslavijo, spomladi leta 1945, je bil demobiliziran. Študij je nadaljeval na Akademiji za glasbo, kjer je leta 1957 diplomiral na oddelku za kompozicijo. Že med študijem je deloval kot zborovodja, glasbeni opremljevalec in vodja pri filmu. Ob študiju je opravil specializacijo za filmsko glasbo v Pragi in podiplomski specializaciji za kompozicijo in filmsko glasbo v Sieni in Rimu. Pridobil je status filmskega delavca-umetnika in kasneje svobodnega filmskega umetnika. Pri filmu je deloval kot zvočni in glasbeni opremljevalec in montažer ter filmski skladatelj. Pisal je tudi scensko glasbo za gledališke in lutkovne predstave. Kot zborovodja je sam naredil veliko priredb in aranžmajev narodnih in umetnih pesmi, prav tako pa je pisal tudi krajša glasbena dela za komorne zasedbe ob priložnostnih proslavah in otvoritvah. V svoji štiridesetletni karieri je bil avtor glasbe ali glasbeni vodja in opremljevalec številnih celovečernih in kratkih filmov, slovenske (glej Filmski sklad), hrvaške, srbske in bosanske produkcije [Bitka na Neretvi, Sutjeska], pa tudi nekaterih mednarodnih koprodukcij. Njegovo najbolj znano orkestralno delo je Koroška simfonija (1976).

 

Dosežki in bibliografija

 

Priznanja in nagrade

 

Viri in literatura

Podatki sina Branka. – Franc Križnar, Tihomir Pintar: Sto slovenskih skladateljev. Svobodni glasbeni ustvarjalci, 1997.