Lodrant, Ožbe,

knjižničar;kulturni delavec 

Slika 
02.08.1899, Mežica, Slovenija 21.05.1982, Prevalje
Lodrant, Ožbe, učitelj, kulturno-prosvetni delavec in knjižničar (1899–1982); ob vodenju "otročne družine" in poklicnem delu, je deloval v obrtnih šolah po dolini, čebelarskem društvu na Prevaljah in bil prvi knjižničar splošnoizobraževalne knjižnice na Prevaljah. 

Življenje in delo

Lodrant Ožbe, učitelj, kulturno-prosvetni delavec in knjižničar. *Mežica, 2. 8. 1899; †Prevalje, 21. 5. 1982; živel je na Prevaljah, kjer je pokopan. Oče Tevže, mati Mica roj. Mlinar; brat Rihi. Poročen je bil z voditeljico filé tečajev Marijo [Micka] Lodrant roj. Sušnik; sinovi duhovnik, publicist in prevajalec Jože Lodrant [Pepi], prof. kemije, kulturno-prosvetni delavec in publicist Stanko Lodrant, mehaniški mojster Lojze, univ. dipl. inženir arhitekture Andrej Lodrant, univ. dipl. inženir geodezije Franc Lodrant in čevljar Blaž [planinec, dobitnik bronastega, srebrnega in zlatega znaka Planinske zveze Slovenije in raznih smučarskih kolajn], hčerke Marjana, Marjeta, uslužbenka Tilka por. Drevenšek in medicinska sestra Rezika por. Zmagej.

Po povsem nemški ljudski šoli na Prevaljah je postal dijak gimnazije v Celovcu in gojenec Marijanišča (1911–1917), kjer je bil sodelavec dijaškega lista Vzbudi se Sloven, ki ga je urejeval dr. Franc Sušnik (1916–1917). Srednje šolanje je končal z maturo v Mariboru in z učiteljsko dopolnilno usposobitvijo v Ljubljani (1922). V kmetijski šoli v Šentjurju pri Celju je pridobil še kvalifikacijo za strokovnega učitelja na kmetijsko-obrtni šoli. Prvo službeno mesto je nastopil v Starem Logu pri Kočevju, naslednja službena mesta pa so bila v domačem okolju: najprej na Strojni, potem v Guštanju (Tolsti Vrh) in na Prevaljah, vključno z Lešami. Bil je šolski nadzornik sreza (okraja) Dravograd in strokovni učitelj na kmetijsko obrtni šoli. Ob izbruhu prve svetovne vojne (1914) je bil leta 1917 mobiliziran in poslan na Reko v pripravljalnico avstro-ogrskih rezervnih oficirjev; na soški fronti pri Piavi je bil težko ranjen, bil je v vojaški bolnišnici in nato v internaciji blizu Neaplja. Ob vodenju "otročne družine" in poklicnem delu je deloval v obrtnih šolah po dolini, čebelarskem društvu na Prevaljah, bil član cerkvenega pevskega zbora, sodeloval je v reviji Slovenski gospodarski vestnik in prevajal. Ob upokojitvi je z veliko ljubeznijo vodil in bil prvi knjižničar splošno izobraževalne knjižnice na Prevaljah. Priznanja mdr.: Čopova diploma Društva bibliotekarjev Slovenije za delo na področju knjižničarstva (1973); red svetega Save in druga priznanja. Bibliografija: Moj življenjski roman. 1999. [Knjiga je izšla ob stoletnici njegovega rojstva. Uredila sta jo sinova Stanko in Jože Lodrant, izdalo pa jo je Kulturno društvo Mohorjan ob 80. obletnici prihoda Mohorjeve družbe na Prevalje (1919)]. – Ob 50-letnici posvetitve župne cerkve Devica Marija na Jezeru. – V: Slovenec, 1940. – Po božjih poteh Mežiške doline. – V: Slovenski gospodar, 1940. – Prevaljski knjižničar premišljuje. – V: Koroški fužinar, 1970, št. 2. – Ljudskim knjižnicam v slovo. – V: Koroški fužinar, 1971, št. 4. – Brinjeva gora. – V: Koroški fužinar, 1976, št. 4. – Koroška imena in števila. – V: Koroški fužinar, 1977, št. 4. – Gorski kulturni pomniki na koroški jezikovni meji. – V: Planinski vestnik, 1979, št. 8. Viri: Podatki sina Stanka in drugi viri. – Tone Sušnik: Ožbi Lodrant – sedemdesetletnik. – V: Večer, 1969, št. 186. – Marjetka Predikaka: Naš rojak – znamenita osebnost. – V: Vigred, 1972/1973, št. 3. – Korenine za osemdeset let Ožbeja Lodranta [zapis Ožbeja Lodranta priredil Jože Lodrant]. – V: Koroški fužinar, 1979, št. 3. – Ožbe Lodrant: Moj življenjski roman, 1999.

 

Dosežki in bibliografija

Moj življenjski roman. 1999. [Knjiga je izšla ob stoletnici njegovega rojstva. Uredila sta jo sinova Stanko in Jože Lodrant, izdalo pa jo je Kulturno društvo Mohorjan ob 80. obletnici prihoda Mohorjeve družbe na Prevalje (1919)]. – Ob 50-letnici posvetitve župne cerkve Devica Marija na Jezeru. – V: Slovenec, 1940. – Po božjih poteh Mežiške doline. – V: Slovenski gospodar, 1940. – Prevaljski knjižničar premišljuje. – V: Koroški fužinar, 1970, št. 2. – Ljudskim knjižnicam v slovo. – V: Koroški fužinar, 1971, št. 4. – Brinjeva gora. – V: Koroški fužinar, 1976, št. 4. – Koroška imena in števila. – V: Koroški fužinar, 1977, št. 4. – Gorski kulturni pomniki na koroški jezikovni meji. – V: Planinski vestnik, 1979, št. 8. 

Priznanja in nagrade

Čopova diploma Društva bibliotekarjev Slovenije za delo na področju knjižničarstva (1973); red svetega Save in druga priznanja. 

Viri in literatura

Podatki sina Stanka in drugi viri. – Tone Sušnik: Ožbi Lodrant – sedemdesetletnik. – V: Večer, 1969, št. 186. – Marjetka Predikaka: Naš rojak – znamenita osebnost. – V: Vigred, 1972/1973, št. 3. – Korenine za osemdeset let Ožbeja Lodranta [zapis Ožbeja Lodranta priredil Jože Lodrant]. – V: Koroški fužinar, 1979, št. 3. – Ožbe Lodrant: Moj življenjski roman, 1999.