Lodrant, Stanko,

kemik;kulturni delavec;profesor;publicist 

Slika 
21.05.1927, Prevalje, Slovenija ,
Lodrant Stanislav, profesor kemije, kulturno-prosvetni delavec in publicist, častni občan Občine Prevalje (1927); s svojo predanostjo pedagoškemu delu in umetnosti je pustil sledi; je avtor ilustracije na naslovnici zbornika Sporočilo ugaslega plavža in kot slikar in rezbar avtor križevega pota na Brinjevo goro. 

Življenje in delo

Lodrant Stanislav [tudi Stanko], profesor kemije, kulturno-prosvetni delavec in publicist. *Prevalje, 21. 5. 1927; živi na Prevaljah. Oče učitelj, kulturno-prosvetni delavec in knjižničar Ožbe Lodrant, mati voditeljica filé tečaja Marija roj. Sušnik; bratje duhovnik, publicist in prevajalec Jože Lodrant, mehaniški mojster Lojze, univ. dipl. inženir arhitekture Andrej Lodrant, univ. dipl. inženir geodezije Franc Lodrant, čevljar Blaž, sestre Marjana, Marjeta, uslužbenka Tilka por. Drevenšek in medicinska sestra Rezika por. Zmagej. Poročen je z uslužbenko Mojco [tudi Micko, zamejsko koroško Slovenko iz znane, od nacistov preganjane družine Partl]; sin profesor športne vzgoje Stane, hči zdravnica Mojca por. Kovač.

Po osnovni šoli na Prevaljah in Gimnaziji v Mariboru in Celovcu je diplomiral iz kemije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (1950) in opravil podiplomski študij o radioaktivnih izotopih. Štirideset let je bil profesor kemije na gimnaziji na Ravnah na Koroškem in bil mentor pri številnih uspešnih raziskovalnih nalogah. Ob pedagoškem delu je deloval na raznih drugih področjih. Deloval je v sindikatu prosvetnih delavcev, bil je član Telesnokulturne skupnosti Ravne na Koroškem in že desetletja je eden najvidnejših delavcev v planinski organizaciji na Koroškem; bil je predsednik Planinskega društva Prevalje (1977–1987). Uspehe je doživljal na glasbenem področju, svoje dijake in poslušalce na prireditvah je razveseljeval z igranjem na citre. Imel je citrarske nastope v sodelovanju z igralskimi skupinami s Prevalj, Mežice in Raven. Spremljal je razne nastope pesnikov, pisateljev in likovnih umetnikov. S citrami je sodeloval v filmih Koplji pod brezo, Ljudje ob meji in Lahkih nog naokrog. Izvirno glasbeno spremljavo je prispeval k etnološkemu amaterskemu filmu Koroškega kinokluba Prevalje in bil avtor scenske glasbe v gledališki predstavi Samorastniki KUD Prežihov Voranc z Raven na gostovanju v Celovcu. Na likovnem področju je deloval z opremo in ilustracijami v jubilejnih publikacijah Planinskega društva Prevalje, Alpinističnega odseka Ravne in ilustriral knjige: Črtice z Dobrij dr. Maksa Tuška, Mavrica nad Šentanelom in Kruha je zmanjkalo in druge otroške zgodbe iz Šentanela Majde Senica in Moj življenjski roman Ožbeja Lodranta in Kruha je zmanjkalo in druge otroške zgodbe iz Šentanela Majde Senica Vujanovič. Izdelal je lesoreze za male galerije sina in hčerke, lesene in železne Florjane, poslikave panjskih končnic, upodobil je Poslednje ustoličenje koroških vojvod, Ostrovica nepremagana, je avtor ilustracije na naslovnici zbornika Sporočilo ugaslega plavža (1999) in kot slikar in rezbar avtor križevega pota na Brinjevo goro.

 

Dosežki in bibliografija

Alpinizem na Koroškem. 1984. – Plezalni vodnik Savinjske Alpe, Raduha, Peca, Uršlja gora. 1984 [soavtor]. – Kemijske reakcije. 1992 [soavtor videoposnetka]. – Nafta. 1998 [soavtor videoposnetka]. – Mežiška, moja dolina. 1995 [avtor snemalne knjige – dve videokaseti]. – Šopek z Uršlje in Raduhe, nabran za tridesetletnico gimnazije na Ravnah 1945–1975. – V: Koroški fužinar, 1976, št. 2 in Planinski vestnik, 1976, št. 3 in 4. – 60 let Planinskega društva Prevalje. – V: Koroški fužinar, 1979, št. 3. – Za boljši dom na Uršlji gori. – V: Koroški fužinar, 1979, št. 2. – Planinstvo in alpinizem v Mežiški dolini. – V: Planinski vestnik, 1979, št. 8. – Uršlja gora – Prežihova gora. – V: Večer, 1980, št. 172. – Prizidek doma na Uršlji gori pod streho. – V: Planinski vestnik, 1982, št. 2. – Ob obletnici smrti Kriste Partl - Črnkove z Bistrice v Podjuni. Križeva pot slovenske matere. – V: Koledar Družbe sv. Mohorja v Celovcu, 1982. – O Planinskem društvu Prevalje in Domu na Uršlji gori. – V: Informativni fužinar, 1984, št. 6. – Planinsko društvo Prevalje sredi svojega poslanstva. – V: 65 let PD Prevalje, 1984. – Polstoletni odmevi. (O Poslednjem ustoličenju na Poljani leta 1935). – V: Koroški fužinar, 1984, št. 3. – 17. mednarodna kemijska olimpiada v Bratislavi. – V: Koroški fužinar, 1985, št. 4. – Ob grobu Ota Pikala. – V: Koroški fužinar, 1985, št. 4. – "Sem no ta po Karavankah, noj še mavo čries". – V: Planinski vestnik, 1985, št. 5. – Kulturno srečanje na Uršlji gori 25. januarja 1986. – V: Vres Prevalje. Koncertna knjižica, 1986. Prispevek k portretu rajnega Maksa Dolinška. – V: Koroški fužinar, 1987, št. 3. – Ante pante populore. ( O zanimivem spomeniku v Železni Kapli). – V: Koroški fužinar, 1987, št. 1. – Pot dolga štirideset let. – V: Koroški fužinar, 1988, št. 1. – Planinsko društvo Prevalje – med rožami in trnjem. – V: 70 let PD Prevalje, 1989. – Prebirajmo knjigo o Karantaniji. – V: Koroški fužinar, 1990, št. 4. – Zvonček na gori ne utihne nikoli. – V: Bodi pozdravljena, Devica Marija … Ob zgraditvi nove cerkve na Fari. 1890–1990, 1990. – "Evi biju". Kamenčki iz prevaljškega mozaika. – V: Koroški fužinar, 1990, št. 2. – "Nekoč je bilo jezero …". – V: Koroški fužinar, 1992, št. 1. – De lingva latina renata – o ponovnem rojstvu latinskega jezika. – V: Koroški fužinar, 1993, št. 1. – O zgodovini [PD Prevalje]. – V: Koroški fužinar, 1994, št. 2. – Ob 75. obletnici Planinskega društva Prevalje. – V: 75 let PD Prevalje, 1994. – Stare slike v novih okvirih. – V: Koledar Družbe sv. Mohorja, Celovec, 1994. – ŠKL na gimnaziji Ravne. – V: Prepih, 1996, št. 21. – Kulturna zbirka v planinskem domu na Uršlji gori. – V: 80 let planinskega društva Prevalje, 1999. – Teorija brez prakse je kot voz brez "akse"; praksa brez teorije se kot slepec na poti vije. – V: Sporočilo ugaslega plavža – Železarna Prevalje, 1835–1899. 1999. Strokovne članke je objavljal v Kemijskem vestniku, Prosvetnem delavcu, zgodovinske, zemljepisne, geološke, sociološke in družbene eseje v zvezi z Mežiško dolino in njenimi ljudmi je objavljal v raznih revijah in publikacijah. Bil je urednik in v uredniških odborih več publikacij. 

Priznanja in nagrade

Žagarjeva nagrada, najvišje priznanje za pedagoško delo; častni znak Telesno kulturne skupnosti Ravne na Koroškem; priznanja Planinske zveze Slovenije in Jugoslavije; Janševo priznanje Čebelarske zveze Slovenije; častni občan Občine Prevalje (2007) in več drugih priznanj. 

Viri in literatura

Osebni podatki in drugi viri. – Tone Sušnik: Stanko Lodrant – Žagarjev nagrajenec. – V: Koroški fužinar, 1986, št. 2. – Polona Čarf: Naš gost. – V: Vigred, 1986¬/1987, št. 3. – Tanja Košuta, Špela Šipek: Pogovor s prof. Lodrantom. – V: Vigred, 1986/1987, št. 3. – Stanko Lodrant: Pot dolga štirideset let. – V: Koroški fužinar, 1988, št. 1. – Anja Benko: Spomini. – V: Vigred, 1993/1994, št. 2. – Andreja Čibron-Kodrin: "Gore so prispodobe hrepenenja". Pogovor s Stankom Lodrantom. – V: 80 let Planinsko društvo Prevalje, 1999.