Mavrel, Blaž,

bukovnik;pesnik 

Slika 
02.02.1896, Gradiče, Avstrija 18.06.1977, Strojna
Mavrel Blaž, koroški bukovnik, ljudski pesnik s Strojne (1896–1977); živel je v samoti na Stonkni na Strojni, nadarjen samouk in dr. Franc Sušnik je zapisal: "V vrsti koroških bukovnikov, teh nešolanih ljubimcev muz, na ljudske strune ubranih, ljubiteljev čudeža črk, pisanja in prepisovanja, je Blaž Mavrel eden tistih, ki so najviše merili do hrama učenosti." 

Življenje in delo

Mavrel Blaž, koroški bukovnik, ljudski pesnik s Strojne, "Koroški Krjavelj". *Gradiče, 2. 2. 1896 [v libeliški fari, zdaj za mejo v suški fari]; †Strojna, 18. 6. 1977; živel je na Strojni, kjer je pokopan. Imel je dvanajst bratov in sester, oče Jurij se je sam od drugih naučil brati.

Blaž je le dve leti hodil v "tunelsko", ponemčevalno (utrakvistično) šolo na Lokovici [Holmcu]. V 1. svetovni vojni je bil na italijanski fronti dvakrat ranjen in je pozneje vzel v najem bajto na Stankni, visoko na Strojni, sredi lesne samote, kjer se mu je po enajstih letih pridružila sestra Katra. V osami je skromno živel, dobesedno od svojih rok, saj si je vse pridelal sam. Stare knjige in "mohorjevke", ki so bile v skrinjici na očetovem domu, so mu bile nepozaben spomin. Ko je prišel na Strojno za učitelja Miloš Svanjak, je posojal Strojancem knjige, tudi Dom in svet, Ljubljanski zvon, Mladiko itd. Iz knjižnih ocen in "pomenkov" se je Mavrel učil, se srečal z lepo slovensko besedo in ob sveči bdel z Gregorčičem, Prešernom, Cankarjem, Župančičem, Aškercem … Z nahrbtnikom je hodil po knjige v Študijsko knjižnico na Ravne in prebiral Prežiha, Puškina, Solženincina, Rebulo, Dostojevskega, Tolstoja … Že zgodaj je začel zlagati pesmi. / "Oj, strmi breg življenja ti, po tebi speti je težko, / kjer pusta trava zeleni pa tudi rožice cveto/ in trnje na te preži, da smeh in rane daje ti, / zato ta šopek rož in trav je pisan in krvav. / V senci nje si bom izbral grob za mirno spanje, / list in cvet mi bo šumljal vedno lepe sanje." / Napisal je tudi nekaj nabožnih pesmi, odpevom k litanijam, ki sta jih uglasbila Stanko Premrl in Vinko Vodopivec. Blaž Mavrel pa je tudi prevajal in prevedel vse Prešernove nemške pesmi. Veliko je bral in si ustvaril o vsakem avtorju svojo sodbo. Njegovo pesniško zapuščino hrani Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika na Ravnah na Koroškem. Dr. Franc Sušnik ga je izbrano označil: "V vrsti koroških bukovnikov, teh nešolanih ljubimcev muz, na ljudske strune ubranih, ljubiteljev čudeža črk, pisanja in prepisovanja, je Blaž Mavrel eden tistih, ki so najviše merili do hrama učenosti."

 

Dosežki in bibliografija

 

Priznanja in nagrade

Koroški kinoklub Prevalje je o njem posnel tri dokumentarne filme: Blaž Mavrel (avtor Mirko Konečnik), 1976. – Bili smo pri Blažu Mavrelu (avtorja Roman Flis in Mirko Konečnik), 1976. – Pogreb Blaža Mavrela (avtor Silvo Pečnik), 1980. Blaž Mavrel je bil častni član Koroškega kino kluba Prevalje. 

Viri in literatura

Dr. Franc Sušnik: Blaž Mavrel, strojnski pesnik. – V: Naš dom, 1938, št. 4. – Dr. Franc Kotnik: Ljudski pesnik Blaž Mavrel. – V: Koledar Mohorjeve družbe, 1947. – Stanko Virtič: Blaž Mavrel - ljudski pesnik. – V: Koroški fužinar, 1953, št. 8–10. – [Janko Moder]-om: Bukovnik prevaja Prešerna. – V: Koledar Mohorjeve družbe, 1954. – Drago Vobovnik: Ljudski pesnik iz Mežiške doline. – V: Pet let kluba koroških študentov, 1957. – Stanko Kotnik: Ljudskemu pesniku za jubilej. – V: Koroški fužinar, 1961, št. 1–3. – Anica Breznik: Obisk pri Blažu Mavrelu. – Vigred, 1964/1965, št. 2. – Stanko Kotnik: Brusnice s Strojne. – V: Koroški fužinar, 1966, št. 2. – Marija Brenčič – Jelen: Pri Blažu Mavrelu na Strojni. – V: Nova mladika, 1971, št. 4. – Franc Sušnik: Uvodna beseda. – V: Blaž Mavrel: Šopek s koroških bregov, 1971. – Andrej Šertel: Samotar na Strojni. – V: Delo, 1971, št. 30. – B[raco] Zavrnik: Samotar piše pesmi in bere Solženincina. – V: Večer, 1971, št. 282. – Janez Kajzer: Samote bukovnika Blaža Mavrela. – V: Tedenska tribuna, 1972, št. 35. – Franc Sušnik: Blaž Mavrel -75 let. – V: Traditiones, 1., 1972. – Marjetka Predikaka: Naš rojak. – V: Vigred, 1972/1973, št. 3. – Luka Kramolc, Tone Sušnik: Beseda o življenju ljudske pesmi v Mežiški dolini. – V: Koroški fužinar, 1972, št. 4. – Mitja Šipek: Mavrelovemu Pvožlnu na grobu. – V: Koroški fužinar, 1977, št. 3. – [Dretnik Ivan] Ajnžik: Blaž Mavrel je bil med nami. – V: Koroški fužinar, 1977, št. 1. – [Dretnik Ivan] Ajnžik: Blažu Mavrelu v spomin. – V: Koroški fužinar, 1977, št. 3. – Mojca Lodrant: Mavrel Blaž. – V: Vigred, 1977/1978, št. 1. – Mitja Šipek: Pvožl. – V: Šentanel, moje življenje, 1979. – Jernej Krof: Blažu Mavrelu v spomin.  V: Koroški fužinar, 1980, št. 4.  Mavrel Blaž. – V: Slovenska književnost, 1982, 1996. – Janez Mrdavšič: Ob stoletnici Mavrelovega rojstva. – V: Koroški fužinar, 1996, št. 1. – Miran Kodrin: O poeziji med Peco in Pohorjem ter ob Meži, Dravi in Mislinji. – V: Koroški fužinar. 2000, št. 1. – Dr. Franc Sušnik: Blaž Mavrel, strojnski pesnik. – Blaž Mavrel - Pvožl. – V: Šentanel, Kraj in ljudje, 2004. – Drago Vobovnik: Ljudski pesnik iz Mežiške doline. – V: Šentanel. Kraj in ljudje, 2004. – Franc Vauh: Blaž Mavrel. – V: Šentanel. Kraj in ljudje, 2004. – Blaž Mavrel, koroški bukovnik sredi gozdnih samot. 2014. [Zbornik uredila Margareta Jukič, Bibliografija Marija Suhodolčan Dolenc.]