Močnik, Peter ,

čebelar;kulturni delavec;pedagoški delavec;šolski nadzornik 

Slika 
17.02.1887, Strpna vas pri Pliberku, Avstrija 01.03.1973, Maribor
Močnik Peter, kulturno-prosvetni delavec, šolski nadzornik in organizator čebelarstva na Koroškem (1887–1973); razvijal je čebelarstvo med mladimi, bil izjemen organizator in pisec člankov o čebelarstvu ter pobudnik razvoja koroškega in slovenskega čebelarstva. 

Življenje in delo

Močnik Peter, kulturno-prosvetni delavec, šolski nadzornik in organizator čebelarstva na Koroškem. *Strpna vas [Traundorf, občina Šmihel pri Pliberku], 17. 2. 1887; †Maribor; 1973; živel je na Prevaljah (19201922), v Guštanju [ Ravne na Koroškem] (19221938) in v Mariboru, kjer je pokopan.

Osnovno šolo je obiskoval v Šmihelu pri Pliberku in učiteljišče v Celovcu. Učiteljsko službo je začel opravljati v Kotljah (1906–1907), služboval potem v raznih krajih na Koroškem in bil ob začetku prve svetovne vojne učitelj v Pliberku. Vodil in učil je čebelarstvo šolske otroke in tudi druge, bil izreden organizator in pisec člankov o čebelarstvu. Začela so se ustanavljati čebelarska društva. Po razpadu Avstro-Ogrske (1918) so naši kraji prešli pod novo državo SHS, pod njeno upravo pa tudi del Koroške južno od Drave. V tem času so v teh krajih potekali boji za Koroško, ki jih je vodil Maistrov borec nadporočnik Franjo Malgaj. Ko je bil Peter Močnik marca 1919 premeščen za nadučitelja v Velikovec, je v Pliberku organiziral zbor slovenskih čebelarjev velikovškega okraja. Ustanovili so Slovensko podružnično zvezo s sedežem v Pliberku, ki jo je sestavljalo dvanajst podružnic čebelarskih društev od Dravograda do Železne Kaple. Po plebiscitu (10. 10. 1920) se je moral Močnik umakniti na Prevalje, kjer je učil v osnovni šoli. Leta 1921 je sklical čebelarje Mežiške doline in ustanovili so Guštanjsko podzvezo. Leta 1922 je bil imenovan za šolskega upravitelja tolstovrške šole v Guštanju in bil izvoljen v upravni odbor Slovenske čebelarske zveze v Ljubljani. Jeseni 1924 ga je Višji šolski svet v Ljubljani imenoval za prosvetnega referenta za Prevalje, leta 1930 pa za okrajnega šolskega nadzornika za Dravograd. To službo je opravljal do leta 1938, ko je bil imenovan za šolskega nadzornika za okraj Maribor-levi breg. Leta 1941 ga je okupator izselil v Zavidoviće v Bosni. Po osvoboditvi se je z družino vrnil v Maribor, kjer je bil pobudnik ponovne ustanovitve in predsednik čebelarskega društva za Maribor in okolico in ostal na tem mestu do leta 1970. Zaradi svoje strokovne sposobnosti je postal član glavnega odbora Zveze čebelarskih društev v Ljubljani in član uredniškega odbora Slovenskega čebelarja. S čebelarstvom se je začel zgodaj ukvarjati in nenehno se je pedagoško in strokovno izobraževal. V Guštanju je bilo vse njegovo izvenšolsko delo usmerjeno v razcvet čebelarstva in sadjarstva v Mežiški dolini in njegova zasluga je, da so ohranjena poročila o dogodkih v čebelarstvu na južnem Koroškem in Mežiški dolini od leta 1915 do plebiscita in do leta 1938 in da je v težavnih predvojnih in povojnih letih prve svetovne vojne združil in vodil koroške čebelarje.

 

Dosežki in bibliografija

Naše čebelarstvo v številkah. – V: Slovenski čebelar, 1915. – Čebele in rastline v medsebojnem življenju. – Čebelne paše. – Kako proizvajajo čebele vosek. – Izboljšanje čebelje paše. – Važnost čebel za poljedeljstvo. – Reja matic. – V: Slovenski čebelar, 1916. – Čebelarski pregovori iz naših krajev. – Drugi del o čebeljih pašah. – Kako proizvajajo čebele vosek. – V: Slovenski čebelar, 1917. – AŽ panj in letošnja zima. – V: Slovenski čebelar, 1922. – Čebelarstvo na Koroškem.  V: Slovenski čebelar. 18971922. Jubilejna številka, št. 14.  Koristi od članstva. – V: Slovenski čebelar, 1926. – Bomo li večno čebelarili po starem?. – Od organizacije ni koristi. – V: Slovenski čebelar, 1926. Zanimive poučne in vedno aktualne članke je objavljal v pedagoških revijah, v Sadjarju in vrtnarju, Slovenskem čebelarju in na Koroškem tudi v političnih glasilih Mir in Korošec. 

Priznanja in nagrade

Poimenovanje: Čebelarska družina Petra Močnika Studenci – Pekre (1972); diploma Kmetijskega šolstva Maribor za zasluge na področju čebelarstva; red Antona Janše I. stopnje (najvišje čebelarsko odlikovanje); red dela s srebrnim vencem predsednika republike Josipa Broza Tita (1972); spominska plošča na njegovem domu v Pekrah pri Mariboru. 

Viri in literatura

Bruno Krištof: Življenje in delo Petra Močnika. – V: Izviri '86. Brošura posvečena 110–letnici OŠ Janka Padežnika (Maribor) in IX. Republiškemu srečanju in tekmovanju mladih čebelarjev. – Franc Gornik: Drobtinice iz zgodovine čebelarjenja v Mežiški dolini in Podjuni. – V: Koroški fužinar, 1995, št. 2. – Ervin Wlodyga: Začetki šolstva v Guštanju, na Tolstem vrhu in Kotljah. – V: Koroški fužinar, 1999, št. 1. – Franc Gornik: Zgodovina čebelarstva v Mežiški dolini do 2. svetovne vojne.  V: Čebelarsko društvo Prevalje – 90 let, 2004.