Müller, Anton,

gospodarstvenik;izumitelj;železar 

 
br.l., Leoben, Avstrija br.l., Leoben
Müller, Anton, tehnični direktor v železarni na Prevaljah; okoli leta 1840 mu je uspelo izdelati industrijsko diskontinuirano sušenje premoga, kar je omogočalo konkurenčno proizvodnjo v pudlovkah s hitrejšim žilavljenjem surovega železa in ekonomičnejše ogrevanje v varilnih – ogrevalnih pečeh. 

Življenje in delo

Müller, Anton, tehnični direktor v železarni na Prevaljah. Okoli leta 1840 je na Visoki šoli za rudarstvo v Leobnu eksperimentiral z dehidracijo premogov in lignitov s pomočjo pregrete pare v kotlu pod visokim pritiskom. Tega strokovnjaka je zatem pripeljal direktor Josef Schlegel na Prevalje, kjer mu je uspelo izdelati industrijsko diskontinuirano sušenje premoga, kar je omogočalo konkurenčno proizvodnjo v pudlovkah s hitrejšim žilavenjem surovega železa in bolj ekonomično ogrevanje v varilnih – ogrevalnih pečeh. Ta spoznanja so jim pokazala možnosti napredka, da lahko tudi z manjvrednimi gorivi kot je bil leški premog, dosežejo oplemenitenje in bolj ekonomično delo. Sledil je izum gibljivih – stopničastih rešetk in delno dodajanje osušenega premoga (do 1/3 teže) h koksu v obeh novozgrajenih visokih pečeh. Prvi v Evropi so uspeli "natakati", vlivati direktno iz visoke peči tekoči grodelj v dvostransko hidravlično gibljiva bessemerjeva konverterja (1855), ki sta bila po obliki podobna Thomasovemu konverterju, uvedenemu v Angliji pet let prej. S tem izumom so dosegli velik napredek, saj so lahko vlivali večje ingote za grobo progo v valjarni in valjali daljše tračnice. S tem sta Josef Schlegel in Anton Müller v začetku 60.let prepričala lastnike za gradnjo najmodernejšega obrata Eugen-Hütte in v njem vpeljati vrsto inovacij, ki naj bi zagotovile konkurenčnost proizvodnje. Na Prevaljah je bila zgrajena najmodernejša železarna v takratni cesarski Avstriji. 

Dosežki in bibliografija

 

Priznanja in nagrade

 

Viri in literatura

Dr. Franc Pečnik: Kamenčki v mozaiku prevaljskega železarstva. [Tipkopis] in v: Sporočilo ugaslega plavža. Železarna Prevalje 18351899, 1999.