Hudl, Anita ,

 kulturna ustvarjalka;pedagoška delavka;pisateljica;profesorica;režiserka

Slika 
01.03.1946, Kamnik, Slovenija 01.03.2012, Celovec
Hudl Anita, pisateljica, režiserka, kulturna ustvarjalka (1946–2012); ustanoviteljica igralske skupine »Oder 73«; predsednica Društva slovenskih pisateljev v Avstriji; pobudnica literarne revije Rastje; bila je avtorica kabaretov, narečnih pesmi, številnih scenarijev in spremnih besedil za različne prireditve in priložnosti; za svoje delo režiserke je prejela zlato Linhartovo značko; 2. nagrado za besedilo »Anzej« na Veseli jeseni v Mariboru in Drabosnjakovo priznanje SPZ. 

Življenje in delo

Hudl Anita, pisateljica, režiserka, kulturna ustvarjalka. *Kamnik, Slovenija, 1946; †Celovec, 2012; od leta 1968 je živela v Nonči vasi pri Pliberku. Poročena je bila z Jožkom, učiteljem in vidnim koroškim kulturnim ustvarjalcem; sinovi Tomaž, Samo in Matej. Študirala je na filozofski fakulteti ljubljanske univerze.

Več kot štiri desetletja je bila skupaj z možem Jožkom gonilna moč Slovenskega prosvetnega društva Edinost Pliberk in Kulturnega doma Pliberk. Bila je predsednica Društva slovenskih pisateljev v Avstriji, pobudnica, ustanoviteljica in urednica literarnokritične revije Rastje, glasila slovenskih pisateljic, pisateljev, publicistov in publicistk, prevajalk in prevajalcev v Avstriji. Njen pisateljski opus je obsegal prozna dela, liriko, dramska besedila in kabarete, pisala je pesmi tudi v podjunskem narečju; v slovensko kulturno zgodovino se je zapisala zlasti s pesmijo Anzej, ki je v izvedbi Edvina Flisarja postala zimzelena uspešnica in zanjo prejela nagrado na festivalu narečnih popevk Vesela jesen v Mariboru (1983). Veljala je za vsestransko kulturno delavko, poleg pisanja besedil za kabaret in gledališče ter pripovedni prozi in liriki se je posvečala tudi gledališki igri in režiji. Leta 1973 je ustanovila igralsko skupino Oder 73, ki jo je vodila skoraj 40 let, bila igralka, režiserka in zanjo pisala besedila in scenarije za številne prireditve. Na oder je med drugim postavila igro Stara gardo, ob stoletnici društva leta 2009 pa režirala Foersterjevega Gorenjskega slavčka. Bila je ena najvidnejših koroških pisateljic, nesebična in vsestranska kulturna delavka

 

Dosežki in bibliografija

Šel je popotnik skozi koroški vek. (Es ging ein Wanderer durch die Kärntner Jahrhunderte). Kabarett, 1974. 1 x 1 = 1. Kabarett, 1976. Slike samostanskega vrta. (Bilder des Klostergartens. Prosa). Ljubljana: Mladinska knjiga, 1977. Navadne zgodbe. (Gewöhnliche Geschichten. Gedichte und Skizzen.) Illustrationen von Tomaž Hudl. Klagenfurt/Celovec: Mohorjeva, 1994. Na Koroškem nič novega. (In Kärnten nichts Neues) Kabarett. Zgodbe z ulice Na Jasi. (Geschichten aus der Gasse Auf der Lichtung). Musikstück für Kinder. Jan in Žan. (Jan und Jean). Musikstück für Kinder. Dvanajst čarovnic in ena. (Zwölf Hexen und eine). Musikstück für Kinder. Zares čudna šola. (Eine wirklich sonderbare Schule). Musikstück für Kinder. 

Priznanja in nagrade

Za režijo je prejela zlato Linhartovo značko; 2. nagrado za besedilo »Anzej« na Veseli jeseni v Mariboru (1983); Drabosnjakovo priznanje SPZ. 

Viri in literatura

Podatki Jožka Hudla in drugi viri. –