Hartman, Milka,

 kulturna ustvarjalka;pesnica

Slika 
11.02.1902, Libuče, Avstrija 19.06.1997, Libuče
Hartman Milka, učiteljica, pesnica, kulturna ustvarjalka (1902–1997); vodila je gospodinjske tečaje, bila je dejavna v slovenskem prosvetnem delu; samouka pesnica avstrijske Koroške, ki je med prvimi predstavljala svojo liriko na Koroških večerih v Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika na Ravnah in obiskovala šole po Koroškem. 

Življenje in delo

Hartman Milka, učiteljica, pesnica, kulturna ustvarjalka. *Libuče pri Pliberku, 11. 2. 1902; †Libuče, 19.6.1997. Mati,Terezija Kušej, je bila poročena z Matejem Schickom, ki je leta 1918 zaprosil za spremembo priimka Schick v hišno ime Hartman. Imela tri brate in dve sestri; sestra Micka je umrla stara tri leta. Vsi so bili nadarjeni za glasbo in v družini se je veliko muziciralo. Oče je bil glasbeni samouk: igral je citre, Milka in brat Foltej sta igrala kitaro in najmlajši brat Tevžej violino. Veliko so prepevali in imeli »hišni« pevski zbor.

Po osnovni šoli je ostala pri narodno zavednih starših na kmetiji, kjer je vladala močna ljubezen do petja in glasbe in ta nadarjenost je zaznamovala tudi Milkino življenje. Zgodaj je začela sodelovati v izobraževalnem društvu, v Marijini družbi in pevskem zboru. Prva svetovna vojna ji je preprečila šolanje na učiteljišču, leta 1925 je končala gospodinjsko šolo v Marijanišču v Ljubljani, nato pa je na Koroškem, Zagorju, Škofji Loki, Hrastniku, Bledu in Celju vodila razne gospodinjsko-kuharske in pevske tečaje. Delala je v zelo slabih pogojih. Med drugo svetovno vojno so tečaje v Avstriji prepovedali zato se je zaposlila kot gospodinja pri župniku T. Holmarju v Št. Jakobu. Delala je ob slabi plači, pomanjkanju osnovnih sredstev in prostorov in hudem nasprotovanju nekaterih Korošcev. Tako se je delno zaščitila pred nacističnim nasiljem, saj so njeno družino odpeljali v taborišče, kjer ji je leta 1943 umrl oče. Po vojni je leta 1947 Slovenska prosvetna zveza ponovno pričela prirejati njene tečaje in spet je postala potujoča učiteljica. Kuharske tečaje je vodila vse do leta 1956, ko ji je bolezen preprečila opravljanje te dejavnosti. V pliberški župniji je z otroki pripravljala proslave ob raznih praznovanjih in jih spremljala na kitaro ter s petjem. Kot učiteljica gospodinjstva je hkrati s kulturo urejenega gospodinjstva posredovala kulturo materine besede, ljubezni do slovenske kulture. Pesnikovati je pričela med prvo svetovno vojno, leta 1919 je svoje pesmi pokazala dr. Gregoriju Rožmanu, profesorju v Celovcu in kasnejšemu ljubljanskemu škofu, ki jo je spodbudil k ustvarjanju. Pisala je ljubezenske pesmi, v katerih je izražala ljubezen do fantov, domovine, narave in vere, pisala je tudi prigodnice. Svojo prvo pesem Bandrovka je objavila v Koroškem Slovencu leta 1930, njena prva pesniška zbirka Dekliške pesmi pa je izšla 1934. Veliko je nastopala in predstavljala svojo liriko slovenskim in koroškim dijakom in učencem in med drugim zapisala: »Mladi umetniki, ki niso imeli sreče, da bi se izšolali, so se vedno zatekali k učiteljici naravi. Zato so take pesmi – v besedi kakor melodiji – čustvene in preproste, brez moderne prevleke. Zato pa jih preprosto ljudstvo tudi bolje razume.« Nekatere pesmi je tudi uglasbila in so ponarodele. Ob slutnji smrti je zapisala: »Hvaljen Bog! – ne bode / prazen jerbas moj: / v njem so zbrane vse kreposti, / dobra dela. trud in boj.«

 

Dosežki in bibliografija

Dekliške pesmi. Ljubljana, samozaložba, 1934/35. – Moje grede. Pesmi. Celovec: Mohorjeva, 1952 . – Lipov cvet. Celovec: Mohorjeva, 1972. – Pesmi z libuškega puela. Krščanska kulturna zveza/Klub mladje, 1977. – Milka Hartman. Življenje. Poezije. Melodije. 3 zvezki. Celovec-Dunaj: Mohorjeva, 1982. – Gedichte aus Kärnten. Celovec: Mohorjeva, 1987. – Midsummer Night. Thirty-seven poems by Milka Hartman. Celovec-Ljubljana-Dunaj: Mohorjeva, 1992. – Zimske rože. Celovec-Ljubljana-Dunaj: Mohorjeva, 1998. – Der Frost verspinnt die Beete mir mit feinen Netzen. Celovec: Drava, 2007. – Težka je moja misel od spominov. Celovec-Ljubljana-Dunaj: Mohorjeva, 2007. 

Priznanja in nagrade

Literarna nagrada »Vstajenje« revije Mladika, Trst 1973; podelitev poklicnega naslova profesor iz rok zveznega predsednika Rudolfa Kirchschlägerja, 1983; nagrada Joška Tischlerja, Celovec 1984; priznanje Osvobodilne fronte slovenskega naroda, Ljubljana 1986. 

Viri in literatura

Slovenska književnost. Ljubljana, 1997 str. 137. – Janež, Stanko, Pregled Slovenske književnosti, Založba Obzorja Maribor, 1978. – Milka Hartman. Celovec, 2004. – Sto slovenskih pesnikov. Ljubljana, 2004 str. 124-125. – Pevske stezice. Prevalje, 2005. – Album slovenskih književnikov. Ljubljana, 2006 str. 117. – Slovenski književniki. V Ljubljani, 2006 str. 31-33. – Enciklopedija Slovenije; knjiga 4, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990.