Kumer, Mirko,

družbenopolitični delavec;kmetovalec 

Slika 
22.05.1937, Blato pri Pliberku, Avstrija ,
Kumer Mirko (Friedrich), ekonomski svetnik za področje kmetijstva, družbeni delavec (1937); zavzeto je povezoval slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem z matično domovino in se vključil v vse strukture slovenske narodne skupnosti in bil ena vidnejših osebnosti pri izgradnji Kulturnega doma Pliberk. 

Življenje in delo

Kumer Mirko (Friedrich), ekonomski svetnik za področje kmetijstva, družbeni delavec; *Blato pri Pliberku, 22.5.1937; živi na rojstni kmetiji v Blatu, njegovi starši so bili zavedni Slovenci. Poročen je z Ano, zavedno Slovenko; sin Mirko, Anton, Franz, Lorenz in Marijan. V mladih letih je sodeloval v amaterski gledališki skupini, leta 1957 je prevzel funkcijo tajnika pri Katoliškem prosvetnem društvu v Šmihelu, od leta 1963 do 1979 je bil predsednik društva, od leta 1973 je pričel delati v komunalni politiki Mestne občine Pliberk.

Skozi delo je dokazal, da na avstrijskem Koroškem deluje močno slovensko prosvetno društvo z razvito kulturno dejavnostjo, vse bolj se je kazala potreba po skupnem prostoru in leta 1993 je bilo ustanovljeno Kulturno društvo Kulturni dom Pliberk z jasnim ciljem za začetek gradnje slovenskega Kulturnega doma Pliberk. Mirko Kumer je bil predsednik društva 19 let in bil gonilna sila izgradnje Kulturnega doma Pliberk, ki je bil zgrajen leta 1999. S svojo napredno kmetijsko dejavnostjo je zgledno vplival na razvoj kmetijstva na Koroškem. Več mandatov (26 let) je bil mestni svetnik za lovstvo in kmetijstvo, komunalno in vodno gospodarstvo in podžupan mestne občine Pliberk. Vrsto let je bil predsednik upravnega odbora Posojilnice bank Pliberk in pozneje predsednik nadzornega odbora. Več kot 50 let je član lovske organizacije, 31.5.1964 je kot ustanovni član sodeloval pri ustanavljanju Kluba prijateljev lova v Celovcu, ki uspešno povezuje prijatelje lova na obeh straneh Koroške in širše matične domovine. Od leta 1972 je član upravnega odbora Lovske družine Blato, kjer je uvedel dvojezičnost, zadnjih dvajset let je predsednik društva in bil trideset let delegat v Deželni lovski zvezi. Sodeloval je pri izdaji Trojezičnega priročnika lovskega izrazoslovja v slovenskem, nemškem in italijanskem jeziku, ki je nedvomno prispeval k temu, da se ohrani prvobitno slovensko lovsko izrazoslovje.

 

Dosežki in bibliografija

 

Priznanja in nagrade

Podeljen mu je naziv ekonomski svetnik Zveznega predsednika Republike Avstrije (1991); prejel je Tischlerjevo nagrado (1993); veliki znak Dežele Koroške za dobro sožitje med narodoma (2000); prejel je zlato odlikovanje Enotne liste (2005); naziv častni občan Mestne občine Pliberk (2008); Janežičevo priznanje Zveze bank (2008); bronasti, srebrni in zlati znak za zasluge na področju lovstva avstrijske lovske zveze; Slovenska gospodarska zbornica mu je podelila častno priznanje slovenske gospodarske zbornice; prejel je medaljo za častno dejanje za povezovanje manjšine na avstrijskem Koroškem z matičnim narodom ter za prepletanje družbenega in gospodarskega življenja na obeh straneh meje Republike Slovenije (2014). 

Viri in literatura

Osebni podatki