Rosthorn von, Franz , plemeniti;baron

geolog;gospodarstvenik 

Slika 
18.04.1794, Dunaj, Avstrija 17.06.1877, Celovec
Po smrti brata Augusta von Rosthorna je prevzel Železarno Prevalje, z njegovo smrtjo je izginilo iz koroškega železarstva ime Rosthorn. Po geologu Franzu von Rosthornu se imenuje fosilna smola, mineral "rosthornit". 

Življenje in delo

Oče slovit mehanik in lastnik tovarne medeninastih gumbov Mathäus [Matthew, Matevž], ki ga je bila cesarica Marija Terezija leta 1765 pozvala iz Anglije na Dunaj, da ustanovi tovarno kovinskih gumbov, ki so jih dotlej uvažali iz Anglije, mati Elisabeta Seein; bratje fužinar in pionir na področju metalurgije August von Rosthorn (gl. čl.), podjetniki Johann, Mathäus in Daniel.

Po končanem študiju na rudarski akademiji v Banski Štiavnici na Slovaškem (1814–1818) je sodeloval kot strokovnjak v Mežiški dolini [kameralno gospostvo Wolfsberg], preiskoval rudna ležišča pri Rajblju in Pliberku, premogišče na Lešah, geološko zgradbo Julijskih Alp (z geologom K. Kefersteinom) in se povzpel na Triglav (1828). Od leta 1829–1844 je prepotoval Kras, Notranjsko in Goriško, Gorenjsko in Koroško. Leta 1844 se je stalno naselil v Celovcu in bil leta 1848 poklican v koroški deželni zbor, bil predsednik trgovske in obrtne zbornice za Koroško (1852–1870), občinski svetnik in častni član znanstvenih društev. Svoj dom v Vetrinjskem predmestju je spremenil v bogat mineraloški in kulturnozgodovinski muzej, katerega del je moral ob železarski krizi leta 1863 razprodati. Poleti se je vedno hodil zdravit v Belo [pri Železni Kapli] in nabirat rudnine. Po Augustovi smrti (1843) je prevzel železarno in jo povečal, solastnik železarne in rudnika pa je postal koroški plavžarski podjetnik Eugen Dickmann – Secherau in nova firma se je odslej imenovala Rosthorn et Dickmann. S smrtjo Franza Rosthorna (1877) je izginilo iz koroškega železarstva ime Rosthorn.

 

Dosežki in bibliografija

Za naše kraje sta pomembni razpravi v: Neues Jahrbuch für Mineralogie, 1848 in 1855. – Beiträge zur Mineralogie und Geognosie von Kärnthen. – V: Jahrbuch Naturhistorischen Landesmuseums von Kärnthen, 1853. – Übersicht der Mineralien und Felsarten Kärnthens und der geognostischen Verhältnisse ihres Vorkommens. Klagenfurt, 1854. – Prevali. – V: Der Aufmerksame. Graz, 1856. – Prävali, seine Entstehung und Gegenwart. – V: Carinthia. 1856, št. 10. 

Priznanja in nagrade

Po geologu Franzu von Rosthornu se imenuje fosilna smola, mineral "rosthornit". 

Viri in literatura

Slovenski biografski leksikon. – Enciklopedija Slovenije. – Österreichisches Biographisches Lexikon, 1815–1950, Band IX., 1988. – Josef Schlegel: Die Eisenhütte zu Prävali in Unter-Kärnten nebst den da befindlichen Braunkohlengruben. – V: Die k.k. montanistische Lehranstalt zu Vordenberg, Jahrbuch I. (1841). Graz, 1842. – Ludwig Jahne : Entwicklung und Bedeutung des Eisenwerkes Prävali. – V: Carinthia, 1933. – Ivan Mohorič: Industrializacija Mežiške doline, 1954. – W. Schuster: Die ehemaligen Eisenwerke der Österreichischen Alpine-Montangesellschaft in Kärnten. – V: Carinthia I., 1979. – Alojz Krivograd: Železarna Prevalje, 18351899. Prevalje, 1987.  H. J. Köstler: Familie von Rosthorn im Kärntner Eisenwesen des 19. Jahrhunderts mit besonderer Berücksichtigung der Werke in Prävali und in Buchscheiden. – V: Carinthia I., 1989. – Karla Oder: Od Farne vasi do Prevalj.  V: Sporočilo ugaslega plavža. Železarna Prevalje, 18351899. Prevalje, 1999.  Alojz Krivograd: Železarna Prevalje, 1835–1899. – V: Sporočilo ugaslega plavža. Železarna Prevalje, 1835–1899. Prevalje, 1999. - Marija Suhodolčan Dolenc @ Margareta Jukič:  Biografski leksikon občine Prevalje, Prevalje 2005.