Senčar, Dušan ,

notar;pravnik;sodnik 

Slika 
04.09.1888, Lož na Notranjskem, Slovenija 30.11.1973, Prevalje
Ustanovitelj planinskega društva in telesnovzgojnega društva Sokol na Prevaljah; bil zelo zaveden notar, sodeloval je v stečajnem postopku leškega rudnika; ljubitelj planin, ustanovitelj sokolstva, sodeloval v komisiji za povojne poboje. 

Življenje in delo

Ustanovitelj planinskega društva in telesnovzgojnega društva Sokol na Prevaljah. Poročen je bil z Ano roj. Plešivčnik [Lamplvirtova iz Pliberka]; sin univ. dipl. pravnik, odvetnik Dušan Senčar (gl. čl.), [ustanovitelj Zlate lisice, smučarskega tekmovanja za ženske za svetovni pokal v Mariboru]. Rodil se je v notarski družini in po končanem študiju na Pravni fakulteti, pravni praksi in doktoratu je prevzel notariat v Ložu in ga vodil do oktobra 1918. Ko so ob razsulu avstro-ogrske države njegov rojstni kraj zasedli Italijani, so ga zaprli in internirali. Po večmesečni internaciji se mu je posrečilo pobegniti v državo SHS, nastanil se je v Pliberku (1919), kjer je odprl notarsko pisarno in jo vodil do plebiscita oktobra 1920. Tu je avgusta 1919 ustanovil prvo Slovensko planinsko društvo za Mežiško dolino in sedež leta 1920 prenesel na Prevalje, kjer je bil več let predsednik. Prvotno območje SPD Prevalje je obsegalo Mežiško dolino in Dravsko dolino od Solčave do Marenberga [Radlje ob Dravi]. Na Prevaljah je bil leta 1921 ustanovitelj sokolstva, telovadnega in narodnobrambnega gibanja ter finančno podprl še vsa ostala narodnobrambna društva. Sokolu je npr. nabavil vso telovadno orodje in poskrbel za zasilno telovadnico. Vilo si je postavil na platoju bivše prevaljske železarne in je sezidana iz opeke njenega zadnjega dimnika. Ob okupaciji 1941 so ga zaprli, odvedli v celovške zapore in ga nato izgnali v Srbijo. Z ženo sta se formalno ločila, da je lahko ostala na Prevaljah. Pred vojno je bil sodni cenilec "mase" leškega rudnika. Po vrnitvi leta 1945 je bil član komisije za raziskovanje vojnih zločinov v Mariboru in kasneje sodnik-tajnik pri občinskem sodišču na Prevaljah ter nato do upokojitve na sodišču v Slovenj Gradcu. Bil je pobudnik ustanovitve šahovske sekcije na Prevaljah in zavzeto je sodeloval pri obnovi planinskega društva in planinske postojanke na Uršlji gori. 

Dosežki in bibliografija

Razvoj planinstva v Mežiški dolini. – V: Tabor koroških planincev na Plešivcu 8. 7. 1954. Prevalje, 1954. – Ob spominu pred 50 leti. – V: Goram pozdrav. 50 let Planinskega društva Prevalje, 1969. 

Priznanja in nagrade

Diplome za delo v planinskih organizacijah; srebrni častni znak in zlati planinski znak, najvišje odličje PZS (1966). 

Viri in literatura

Podatki snahe Biserke in drugi viri. – Telesnovzgojno delo na Prevaljah. Delo pred drugo svetovno vojno. – Delo planinskega društva na Prevaljah. – V: Telesna vzgoja treh dolin, Mislinjske, Mežiške in Dravske doline, 1957. – Dr. Dušan Senčar – osemdesetletnik. – V: Planinski vestnik, 1968, št. 11. – Jože Pernuš: Dr. Dušana Senčarja ni več. – V: Planinski vestnik, 1974, št. 2. – Franc Telcer: Dr. Dušanu Senčarju v spomin. – V: Informativni fužinar, 1974, št. 2.