Suhodolčan, Leopold ,

kulturni ustvarjalec;pedagoški delavec;pisatelj;ravnatelj;šolski upravitelj 

Slika 
10.08.1928, Žiri, Slovenija 08.02.1980, Golnik
Bil je soustanovitelj Bralne značke in vsestranski literarni ustvarjalec; za odrasle je pisal sodobnejšo realistično prozo; nadvse uspešen mladinski pisatelj, njegovi literarni junaki bodo bogatili generacije. 

Življenje in delo

Živel je na Prevaljah (od 1950), kjer je pokopan. Oče finančni stražnik Leopold, mati Frančiška roj. Šorli; bratje mizar, obratovodja Rado Šorli, elektrikar, obrtnik Miran, uslužbenec Dušan in sestra uslužbenka Vida. Poročen je bil s knjižničarko in bibliografinjo Marijo Suhodolčan roj. Osojnik (gl. čl.); sin pisatelj in poslovnež Primož Suhodolčan (gl. čl.) in hči dr. med., specialistka interne medicine Zala por. Plešivčnik. Suhodolčanovo otroštvo so zaznamovale selitve zaradi očetove službe. V osnovno šolo je hodil v Svečini (1935–1939) in Šentilju v Slovenskih Goricah (1939–1940), v klasično gimnazijo (1940–1941) in meščansko šolo (1941–1945) v Mariboru. Bil je v prvi povojni generaciji, ki je leta 1949 končala Učiteljišče v Mariboru. Po dvomesečnem službovanju kot učitelj v Radljah in odsluženju vojaškega roka je bil učitelj na Prevaljah (1950–1951). Želja po nadaljnjem izobraževanju ga je pripeljala na Višjo pedagoško šolo v Ljubljani (1951–1953) in po diplomi iz slovenskega in nemškega jezika se je vrnil na prevaljsko šolo, kjer je bil pedagog (1953–1957) in nato sedemnajst let (do 1974) ravnatelj Osnovne šole Franja Goloba. Leta 1974 je postal urednik mladinske revije Kurirček in bil nato glavni in odgovorni urednik knjižnih izdaj založbe Borec v Ljubljani (1977–1980). Bil je vsestranski ustvarjalec. Gledališče ga je privlačilo že v dijaških letih. Na Prevaljah se je kmalu vključil v krog gledaliških navdušencev. Bil je režiser, igralec in scenograf. Desetletje je vodil Likovni salon v Študijski knjižnici na ravenskem gradu. Tudi sam se je ukvarjal s slikanjem. Ob peti obletnici smrti (1985) je bila v Likovnem salonu na Ravnah samostojna razstava njegovih akvarelov. Ob odgovornem pedagoškem delu in od leta 1974 uredniškem delu v Ljubljani je imel še druge zadolžitve. Bil je predsednik Kulturnega društva DPD Svoboda Prevalje, ustanovitelj in prvi mentor šolskega literarnega glasila Vigred, v odborih za kulturo, šolstvo, predsednik Sveta za kulturo Občine Ravne na Koroškem, prvi predsednik Kulturne skupnosti Občine Ravne na Koroškem, član založniških svetov Založbe Obzorja v Mariboru, Mladinske knjige in Državne založbe v Ljubljani, sourednik mladinskih izdaj založbe Mladinska knjiga in član sosveta mladinske redakcije Radiotelevizije Ljubljana. Bil je podpredsednik Društva slovenskih pisateljev, soustanovitelj in soorganizator pomembne kulturne akcije branja za bralno značko (ob prof. Stanku Kotniku), ki se je od leta 1961 s Prevalj razširila po vsej Sloveniji in tudi na avstrijsko Koroško. V okviru tega gibanja je obiskal večino osnovnih šol po Sloveniji, kjer je nastopal in bil na podelitvah bralnih značk. Več let je bil tudi predsednik Zveze bralnih značk. Suhodolčanovo največje in najodgovornejše poslanstvo je bilo pisateljevanje. Bil je plodovit in vsestranski literarni ustvarjalec. Njegov literarni opus obsega: deset del za odrasle, šest gledaliških iger, štirinajst radijskih iger in dve televizijski igri; mladini je namenil dvainštirideset knjig, ki so izšle v dvaindevetdesetih izdajah, devetnajst gledaliških in lutkovnih iger ter štirinajst radijskih iger in dve televizijski nadaljevanki. Pisatelj je v časopisju, zbornikih in knjigah objavil več kot osemsto leposlovnih prispevkov in različnih člankov. Njegova dela je v šestindvajset jezikov prevajalo oseminpetdeset prevajalcev in ilustriralo več kot sedemdeset slikarjev. O njem in njegovih delih je več kot tristo piscev napisalo nad osemsto prispevkov. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Pedagoških akademijah in Pedagoških fakultetah Univerz v Ljubljani in Mariboru je bilo o njem osemindvajset diplomskih nalog. Za odrasle je pisal sodobnejšo realistično prozo, v katero je uvajal stilne in besedne inovacije. Za zunanji okvir mu je služila Koroška. Slovenska literarna kritika ga je ovrednotila za uspešnega mladinskega pisatelja. 

Dosežki in bibliografija

Pripovedna proza: Človek na zidu. 1960. [Novele]. – Svetlice. 1965. [Roman]. Dobrijska balada. 1967. [Novele]. Bog ljubezni. 1968. [Roman]. – Sledovi molčečih. Nočni vlak. 1970. – Noro življenje. 1972. [Roman]. – Najdaljša noč. 1975. [Roman]. – Med reko in zemljo. 1977. [Novele]. – Trenutki in leta. 1979 [Roman]. – Snežno znamenje. 1981. [Roman]).

Mladinska proza: Ognjeni možje. 1955. – Sejem na zelenem oblaku. 1958. – Deček na črnem konju. 1961. 1969. 1972. 1977. 1979. 1984. 1995. – Skriti dnevnik. 1961. 1965. 1967. 1973. 1976. 1979. 1983. 1986. 1995. – Hi, konjiček. 1964. 1974. – Potovanje slona Jumba. 1965. – Velikan in Pajac. 1965. 1995. – Moj prijatelj Jumbo. 1968. – Pikapolonček. 1968. – Rdeči lev. 1968. 1994. – Veliki in mali kapitan. 1968. 1997. – Rumena podmornica. 1969. 1974. 1994. – Krojaček Hlaček. 1970. 1972. 1975. 1979. 1980. 1991. 2005. – Punčka. 1970. 1985. – Mornar na kolesu. 1973. 1981. 1995. 2005. – Naočnik in Očalnik, mojstra med detektivi. 1973. 1979. 1994. – Kam se je skril krojaček Hlaček?. 1974. – Dvanajst slonov. 1976. 1983. 1984. 2003. – Na kmetiji. 1976. 1982. 1985. 1988. – Na večerji s krokodilom. Nove detektivske mojstrovine Naočnika in Očalnika. 1976. 1979. 1995. – Pipa, klobuk in dober nos. 1976. – [Sedem] 7 nagajivih. 1976. 2005. – Kurirčkov dnevnik. 1977. – Stopinje po zraku in kako sta jih odkrila Naočnik in Očalnik, mojstra med detektivi. 1977. 1979. 1995. – Piko Dinozaver. 1978. 1984. 1989. 2005. – Zgodilo se je 6. aprila. 1978. – Cepecepetavček. 1979. 1986. – Levi in desni klovn. 1979. – Markov maj. 1979. – O medvedku in dečku. 1979. 1995. – Peter Nos je vsemu kos. 1979. – PraMatija ali Bučman. 1980. 1995. – Pri nas in okoli nas. 1981. – Pisatelj, povej mi. 1982. – Z vami se igra krojaček Hlaček. 1982. – Kuža Luža. 1984. – O dedku in medvedku. 1987. 1996. – Koroške pripovedke. 1998. –

Mladinska dramatika: Ukaz rdečega zmaja. 1964. – Medvedek na obisku – Čudežna srajca dopetajca. 1972. – Narobe stvari v mestu Petpedi – Srečna hiša Doberdan – Figole Fagole. 1973. – Norčije v gledališču – Križ kraž kralj Matjaž – Anton Pomperdon in vsi Pomperdoni. 1979. – Prevodi, leposlovni prispevki in članki v časopisju, zbornikih in knjigah ter prispevki o njem in njegovem delu so zajeti v Bibliografiji Leopolda Suhodolčana, ki je izšla leta 2000 in v Bibliografiji, 2004. Viri: Slovenski biografski leksikon. – Enciklopedija Slovenije. – Slovenski gledališki leksikon, III., 1972. – Slovenska književnost, 1982, 1996. - Jugoslovanski književni leksikon, 1984. – Bibliografija Leopolda Suhodolčana, 1980, 1987, 1990 [Dela za mladino. – V: Otrok in knjiga, 29–30], 2000, 2004. - Vladimir Fantar: Slovenska otroška in mladinska dramatika v letih 1945-1965. [Diplomska naloga na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani], 1965. - Alenka Okorn: Razvoj izvirne slovenske radijske igre za otroke. [Diplomska naloga na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani]. 1973. – Darja Butina: Slovenske lutkovne igre. [Diplomska naloga na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani], 1976/77. - Zora Oderlap: Suhodolčanova mladinska proza. [Diplomska naloga na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani], 1976. - Magda Juretič: Leopold Suhodolčan: romani in novelistika. [Diplomska naloga na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani], 1979-1980. - Janez Kajzer: Mladinska proza in literarni izumi Leopolda Suhodolčana. - V: Leopold Suhodolčan: Levi in desni klovn, 1979. - Ignac Kamenik: Svet igre in igra sveta. - V: Leopold Suhodolčan: Norčije v gledališču. Tri komedije za mlade, 1979. - France Vurnik: Suhodolčanova mojstra med detektivi. - V: Leopold Suhodolčan: Stopinje po zraku, 1979. - Leopold Suhodolčan: Črte mojega življenja. - V: Otrok in knjiga, 10, 1980. - Lovro Kaselj: Umrl pisatelj in ljubitelj Koroške. – V: Naš tednik (Celovec), 1980. [Zloženka]. - Tanja Planinc - Sernec: Psihološka, motivna in stilno-jezikovno obravnava treh tekstov Leopolda Suhodolčana. [Diplomska naloga na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani], 1981. - Irena Pepevnik: Stolne značilnosti Suhodolčanovih novel. [Diplomska naloga na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani], 1982. - Damjana Benigar: Mladinsko delo Leopolda Suhodolčana. [Diplomska naloga na Pedagoški akademiji v Ljubljani], 1983. - Alenka Drevenšek: Pravljice in fantastične pripovedi Leopolda Suhodolčana. [Diplomska naloga na Pedagoški akademiji v Mariboru], 1983. - Darija Kinkopf-Kohek: Mladinska proza Leopolda Suhodolčana. [Diplomska naloga na Pedagoški akademiji Ljubljana, oddelek v Kopru], 1983. - Sonja Kobe: Mladinsko delo Leopolda Suhodolčana. [Diplomska naloga na Pedagoški akademiji v Ljubljani], 1983. - Irena Komic: Otroška proza Leopolda Suhodolčana. [Diplomska naloga na Pedagoški akademiji v Ljubljani], 1984. - Ivana Marjetka Pelhan: Leopold Suhodolčan kot mladinski pisatelj. [Diplomska naloga na Pedagoški akademiji v Ljubljani], 1984. - Verica Vrešak: Realistična dela Leopolda Suhodolčana. [Diplomska naloga na Pedagoški akademiji v Mariboru], 1984. - Muris Idrizović: Otroška in mladinska književnost v Jugoslaviji, 1. knj., 1984. – Janez Kajzer: Ob najuspešnejši Suhodolčanovi mladinski povesti. – V: Leopold Suhodolčan: Skriti dnevnik, 1986. – Alenka Kozinc: Leopold Suhodolčan. 1928–1980. Gradivo za literarno mapo, 1986. – Republiško tekmovanje za Cankarjevo nagrado. – V: Vigred, 1986/1987, št. 5. – Maja Bitenc: Mladinsko delo Leoplda Suhodolčana. [Diplomska naloga na Pedagoški akademiji v Ljubljani], 1985. - Marija Skralovnik: Snovna in kompozicijska analiza Suhodolčanovih zbirk novel. [Diplomska naloga na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani], 1985. - Mada Verdnik: Mladinska pripovedna proza Leopolda Suhodolčana. [Diplomska naloga na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani], 1985. - Nevica Barbiš-Iskra: Leopold Suhodolčan – njegova mladinska dela v domačem branju. [Diplomska naloga na Pedagoški akademiji Ljubljana, oddelek v Kopru], 1986. - Zlatka Strgar: Analiza pripovednih del o Naočniku in Očalniku. [Diplomska naloga na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru], 1990. - Jana Zemljarič: Zakaj ne kriminalka? [Diplomska naloga na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani], 1991. - Alenka Strojnik: Pedagoški profil Leopolda Suhodolčana. [Diplomska naloga na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru], 1992. - Minka Eržen: Primernost in značilnost pripovedi Leopolda Suhodolčana za učence od 1. do 4. razreda osnovne šole. [Diplomska naloga na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani], 1993. - Hadeja Črnko: Motiv navezanosti otroka na igračo v Bevkovi "Pestrni" in Suhodolčanovem "Cepecepetavčku". [Diplomska naloga na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru], 1994. - Jasmina Pečovnik: Romani Leopolda Suhodolčana. [Diplomska naloga na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani], 1996. - Marinka Mori: Suhodolčanova trilogija o Naočniku in Očalniku. [Diplomska naloga na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru], 1997. - Saša Pupavac: Leopold Suhodolčan in njegove slikanice. [Diplomska naloga na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru], 1997. - [Diplomska naloga na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani], 1993. - Eva Podgornik: Pravljična in fantastična pripoved Leopolda Suhodolčana. [Diplomska naloga na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani], 1998. - Majda Kotnik-Verčko: Ob sedemdesetletnici rojstva pisatelja, ki mu je Koroška postala dom. - V: Prepih, maj 1998 – Naša občina Ravne-Prevalje. - Majda Kotnik-Verčko: Spominska soba Leopolda Suhodločana. Predstavitev pisateljevega življenja in dela. - V: Koroški fužinar, 1998, št. 2. - Greta Jukič: 70 let rojstva Leopolda Suhodolčana. - V: Koroški fužinar, 1998, št. 2. - Tina Furlan: Elementi znanstvene fantastike v slovenski mladinski literaturi. [Diplomska naloga na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani], 1998. - Igor Saksida: Slovenska mladinska dramatika, 1998. - Martina Leskovec: Dramatika dela Leopolda Suhodolčana. [Diplomska naloga na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani], 1999. - Simona Jerčič: Pregled sodobne koroške mladinske književnosti (po letu 1945). [Diplomska naloga na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani], 2000. - Kristina Brenkova: Spominjanje na pisatelja Leopolda Suhodolčana. – Majda Kotnik-Verčko: O pisatelju, ki mu je Koroška postala dom. – Greta Jukič: Pedagoški lik Leopolda Suhodolčana. – Jože Zupan: Brez pisatelja Leopolda Suhodolčana bi bila Bralna značka pastorka. – Tone Partljič: Suhodolčanov Polde. – Majda Kotnik-Verčko: Spremna beseda k Bibliografiji Leopolda Suhodolčana. – V: Leopold Suhodolčan, 1928–1980: "… da bi na ta svet ne legla pozaba …". Bibliografija Leopolda Suhodolčana. [Sestavila Marija Suhodolčan Dolenc], 2000. – Dragica Haramija: Slovenska realistična avanturistična mladinska proza, 2000. – Ivan Praprotnik: Knjiga o Suhodolčanu. – V: Delo, 2000, št. 239. – Zlatka Strgar: Knjiga hrani stotine imen. Popolna bibliografija Leopolda Suhodolčana v obsežni knjižni izdaji. – V: Dnevnik, 2000, št. 286. – Majda Kotnik-Verčko: Bio-bibliografija Leopolda Suhodolčana. – V: Prepih, 2000, št. 10. – Igor Saksida: Mladinska književnost. – V: Slovenska književnost III., 2001. – Milan Vogel: Filigransko delo za bibliografijo. Pregled vseh del Leopolda Suhodolčana. – V: Delo, 2001, št. 25. – Karmen Vučko-Pogorevčnik: Leopold Suhodolčan – življenje in delo in njegovi prvi povesti. [Diplomska naloga na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru], 2001. – Maja Medved: Primerjava Petra Nosa pisateljev Leopolda Suhodolčana in Primoža Suhodolčana. [Diplomska naloga na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru], 2002. – Stanka Vauh: Znamenite osebnosti Prevalj v 20. stoletju. (Dr. Franc Sušnik, Franjo Golob in Leopold Suhodolčan). [Diplomsko delo na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru], 2002. – Jože Zupan: V Poldetov spomin ob štiridesetletnici bralne značke. – V: Peto desetletje Prežihove bralne značke, 2003. – Nataša Jus: Radijske igre za otroke Leopolda Suhodolčana. [Diplomska naloga na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru], 2004. - Nina Florjanc: Slovenske kriminalke v 70. letih 20. stoletja. [Diplomska naloga na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani], 2004. - Darja Kramberger: Nepozabljena dediščina. - V: Otrok in knjiga, 62, 2005.

 

Priznanja in nagrade

Levstikova nagrada (1965, Velikan in Pajac); red dela s srebrnim vencem (1968); spominska plaketa Cicibana (1969); Kajuhova nagrada (1975, Najdaljša noč); priznanje zlata knjiga (1975, Krojaček Hlaček); priznanje zlata knjiga (1976, Skriti dnevnik, Deček na črnem konju); plaketa kurir Jovica (1977); Levstikova nagrada (1980, Piko Dinozaver, Cepecepetavček, Peter Nos je vsemu kos, Levi in desni klovn, Norčije v gledališču); Trubarjeva plaketa (1980); plaketa Mlado pokolenje (1981); plaketa Zveze bralnih značk (1981). Pisatelja, ki mu je Koroška postala dom, so Korošci večkrat počastili. Posmrtno so mu podelili zlato Prežihovo plaketo in uvedli Suhodolčanovo bralno značko. Pionirska knjižnica Koroške osrednje knjižnice nosi Suhodolčanovo ime in hrani njegov doprsni kip, delo akademskega kiparja Mirsada Begića. S postavitvijo pisateljeve spominske sobe v Koroški osrednji knjižnici in izdajo zbornika "Leopold Suhodolčan, 1928–1980 … ¢da bi na ta svet ne legla pozaba¢. Bibliografija Leopolda Suhodolčana" se je Koroška krajina spoštljivo spomnila 70-letnice pisateljevega rojstva in njegovega deleža v slovenski literaturi. S stalno zbirko njegovih del, ponatisov, prevodov in drugega gradiva želi knjižnica širši javnosti predstaviti pisateljevo življenje in delo. Na prevaljski osnovni šoli so leta 1998 izdali publikacijo " 'Ne želim, da bi na ta svet legla pozaba …'. Ob 70-letnici Leopolda Suhodolčana" in združili vrsto prireditev pod imenom Krojačkov dan, ki odslej poteka od leta 1998 ob Jesenskih srečanjih. V spominskem parku na Prevaljah je bil leta 2000 odkrit Suhodolčanov doprsni kip, delo Mirsada Begića. 

Viri in literatura

Marija Suhodolčan Dolenc @ Margareta Jukič: Biografski leksikon občine Prevalje, Prevalje 2005.