Sušnik, Franc , doktor slavistike in germanistike

literarni zgodovinar;literat;pedagoški delavec;profesor;ravnatelj 

Slika 
14.11.1898, Prevalje, Slovenija 21.02.1980, Slovenj Gradec
Izjemen humanist; s pomočjo somišljenikov je pripeljal znanje na Koroško, ustanovil je gimnazijo, študijsko knjižnico in odprl vrata v svet znanja otrokom koroških ljudi; nanj spominjajo med drugim literarne umetnine – napisi na spominskih ploščah padlim po Koroški zbranih v zbirki Opomnje. 

Življenje in delo

Živel je na Prevaljah, kjer je pokopan. Oče fužinarski delavec Štefan, mati Jožefa roj. Dobróvnik; sestre voditeljica filé tečajev Marija Lodrant roj. Sušnik (gl. čl.), Terezija por. Ivartnik, strokovna učiteljica ročnega dela in ljubiteljska igralka Justina Kališnik roj. Sušnik (gl. čl.), voditeljica filé tečajev Pavla Filip roj. Sušnik (gl. čl.) in Jožefa por. Pogorevčnik. Poročen je bil z Antonijo [Tončka] roj. Plešivčnik; sinovi dr. med., specialist medicine dela, dr. sci., univ. prof. na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, slikar in literat Janko Sušnik (gl. čl.), biolog in botanik, redni profesor na Biotehniški fakulteti v Ljubljani dr. Franc Sušnik (gl. čl.), profesor slovenskega jezika in literarni zgodovinar Tone Sušnik (gl. čl.), menedžer Matjaž in hči konzularna uslužbenka Silva Rozman.

Starši so izhajali iz uršljegorskega malokmečkega rodu, oče je delal v prevaljskih fužinah, po propadu le-teh je bil z družino v Donawitzu (1899–1901) in potem pri železnici na Prevaljah. Franc Sušnik je bil rojen kot prvi od šesterih otrok. Obiskoval je šest razredov ljudske šole na Prevaljah, humanistično gimnazijo v Celovcu (1910–1918) in bil vmes v 16. varaždinskem polku (1916–1918). Konec oktobra 1918 je prišel domov in 1. novembra že sodeloval pri prevzemu slovenske oblasti v Mežiški dolini. Bil je član Narodnega sveta za Mežiško dolino na Prevaljah in sodeloval v bojih za Koroško. Študiral je germanistiko in slavistiko v Zagrebu in Ljubljani (1919–1922). V Zagrebu je bil tajnik kluba koroških akademikov (1919–1920), sodeloval je v krščanski socialistični delavski organizaciji Jugoslovanske strokovne zveze v Ljubljani. Študij je končal z doktoratom [disertacija o Gerhardu Hauptmannu] v Zagrebu (1924). Bil je suplent na gimnaziji v Murski Soboti (1922–1924), na realki v Beogradu (1924–1925) in v Mariboru: profesor na realki (do 1926), na učiteljišču (do 1928), na klasični gimnaziji (do 1939) in ravnatelj realne gimnazije (1939–1940) in učiteljišča (do 1941). V Mariboru je pri Prosvetni zvezi organiziral knjižničarstvo, vodil je Prosvetno knjižnico in urejal mladinski mesečnik Naš dom. Med drugo svetovno vojno je bil z družino na Prevaljah (1941–1943), nato v gestapovskem zaporu v Celovcu, konfiniran v Št. Pavlu v Labotski dolini, kjer je prevzel urejanje samostanske knjižnice [nacisti so jo postavili v samostansko cerkev]. V novembru 1944 so ga ponovno zaprli, 16. 1. 1945 so ga obsodili na smrt, a po raznih intervencijah so ga poslali v koncentracijsko taborišče Dachau. Ko se je junija 1945 izčrpan vrnil na Prevalje, so se s pomočjo somišljenikov pričele uresničevati njegove želje in ideje. Koroška naj bi dobila svojo prvo srednjo šolo – gimnazijo, s katero bi mladi dobili možnost za šolanje v domačem okolju. Nižja gimnazija naj bi začela preraščati v popolno, takrat še osemletno gimnazijo. Julija 1945 se je pod njegovim vodstvom začel na Prevaljah, v prostorih gostilne Enci [danes Rupar] dvomesečni gimnazijski tečaj za nostrifikacijo spričeval, poučevali so pretežno učitelji s Prevalj in iz Mežice [dr. Franc Sušnik, Karel Doberšek, Adolf Černec, Ožbe Lodrant, Mira Stres, Ivan Lebič, Rudolf Kobolt …]. Izpiti so bili 17. septembra 1945 na osnovni šoli na Prevaljah in s tem je bila dana možnost za vpis v peti razred gimnazije. Kolikšen je pomen gimnazije na Ravnah, vidimo med drugim iz podatka, da je bilo v sto letih [do prve svetovne vojne] iz Mežiške doline nekaj nad šestdeset dijakov, v šestdesetih letih (1945-2005) pa v sedeminpetdesetih generacijah maturantov okoli 6400 dijakov. Gimnazija je opravila in opravlja za Koroško in širšo domovino nadvse pomembno delo. Kulturno središče naj bi bile tri ustanove: gimnazija (ustanovljena 1945), študijska knjižnica (ustanovljena 1949) [Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika] in muzej (ustanovljen 1953) [Koroški muzej]. Vse tri ustanove so bile ustanovljene na pobudo dr. Franca Sušnika, ki je odprl vrata v svet znanja otrokom koroških ljudi. Od leta 1945 do 1962 je bil ravnatelj gimnazije, od leta 1949 do 1962 tudi upravnik študijske knjižnice in od leta 1962 do 1979 ravnatelj Koroške osrednje knjižnice. Deloval je na pedagoškem, knjižničarskem in literarnem področju. Bil je odličen govornik, prirojeni govorniški dar, s katerim je že zgodaj opozoril nase, je izbrusil do podrobnosti. Prave male literarne umetnine so njegovi napisi na spominskih obeležjih ter spomenikih in spominskih ploščah padlim po Koroški; razvil je posebno, samosvojo zvrst besedne umetnosti, ker je govoril in pisal o deželi in ljudeh, "ki jih je imel rad s stokrat preizkušano ljubeznijo do učitelja in misleca." (Marjan Kolar). Koroška je bila njegovo življenje in delo.

 

Dosežki in bibliografija

Prekmurski profili. 1929. 1998. – Jugoslovanska književnost. 1930. 1933. – Pregled svetovne literature. 1936. – Rožni venec. 1938. 1998. – Gimnazija Ravne na Koroškem. 1951–1952. – In kaj so ljudje ko lesovi. 1968. – Študijska knjižnica Ravne na Koroškem. 1970. 1974. – Študijska knjižnica. Studienbibliothek. 1970. – Vorančeva pot. 1977. 1978. – Opomnje. 1978. – Poglavja iz svetovne književnosti. 1984. – Vzbudi se, Sloven! Faksimile dijaškega literarnega glasila 1915/1916. 1992. – Šenturšeljce. 1998. – Prevaljška legenda. 2001. V celovškem Marijanišču je 1915–1916 urejeval rokopisni dijaški list Vzbudi se, Sloven! Članke je objavljal v publikacijah: Mir, Pedagoški zbornik, Časopis za zgodovino in narodopisje, Naš dom, Slovenec, Jezik in slovstvo, Koroški fužinar, Knjižnica, Nova obzorja, Obzornik, Planinski vestnik, Turistični vestnik, Koledar Mohorjeve družbe itd. Napisal je mnogo uvodov, spremnih besedil, ocen, nekrologov, priložnostnih pesmi in napisov za spominska obeležja. Prispevki v časopisju, zbornikih in knjigah ter prispevki o njem in njegovem delu do leta 1980 so zajeti v Bibliografiji dr. Franca Sušnika. Ravne na Koroškem, Študijska knjižnica, 1980. 

Priznanja in nagrade

Red dela s srebrnim vencem; red dela z zlatim vencem; red narodne osvoboditve; red zaslug za narod s srebrno zvezdo; red zaslug za narod z zlato zvezdo; spomenica prostovoljcu za osvoboditev Maribora in obrambo severnih mej Slovenije ob 40-letnici bojev za severno mejo (1958); Žagarjeva nagrada (1958); naziv pedagoški svetnik (1958); Čopova diploma (1967); srebrni častni znak Planinske zveze Slovenije (1967); priznanje ob 10-letnici Prežihove bralne značke (1970); imenovanje častni član Slavističnega društva Slovenije (1975); nagrada Občine Ravne na Koroškem (1970); zlata Prežihova plaketa za življenjsko delo pri razvijanju kulturnega življenja v občini (1977); [prvič podeljena v Kotljah, 8. 2. 1978], spominski znak 1918–1919 (1979); zlata plaketa Občinske konference ZSMS Ravne na Koroškem (1979); imenovanje častni občan Občine Ravne na Koroškem (1979); plaketa generala Rudolfa Maistra; plaketa Kluba koroških študentov v Ljubljani ob 25-letnici kluba. O njem in njegovem delu je izšel zbornik Življenje in delo dr. Franca Sušnika. [Uredil in vezno besedilo napisal Tone Sušnik]. Prevalje, 1994 in zbornik Dr. Franc Sušnik (1898–1998). Zbornik ob stoletnici rojstva. [Uredila Majda Kotnik-Verčko]. Ravne na Koroškem, 1998. – Dr. Franca Sušnika so upodobili akademski kiparji: Stojan Batič, Mirsad Begić, France Goršé in Stanko Kolenc ter akademski slikarji: Bojan Golja, Ivan Mežan in Janez Šibila ter Stanko Lodrant, Franc Mezner in Janko Sušnik. Dr. Franca Sušnika so literarno upodobili: Marjan Kolar, Vinko Ošlak, Ignac Kamenik, Janez Mrdavšič in Matjaž Pikalo, posneti sta televizijski oddaji o dr. Francu Sušniku: Profesor, povej! (Bogdan Pogačnik, 1967), Lesovi so mi povedali (Jovita Podgornik, 1979). Ob stoletnici rojstva dr. Franca Sušnika je bil v Spominskem parku na Prevaljah odkrit njegov doprsni kip, delo akademskega kiparja Stanka Kolenca (1998). Ob njegovem rojstnem dnevu potekajo na Prevaljah od leta 1998 Sušnikovi dnevi, ki jih pripravljata KD Mohorjan in Občina Prevalje, ki je dala pobudo, da se ustanovi Sušnikova fundacija s štipendijskim skladom s sedežem na Prevaljah (2005). 

Viri in literatura

Podatki sina Toneta in drugi viri. – Ko je ko u Jugoslaviji, 1957. – Slovenski biografski leksikon. - Enciklopedija Slovenije. – Bibliografija dr. Franca Sušnika. – V: Dr. Franc Sušnik: Opomnje, 1978. – Bibliografija dr. Franca Sušnika. 1980. [Objavljeno tudi v: Dr. Franc Sušnik: Poglavja iz svetovne književnosti, 1984]. [Sestavila Marija Suhodolčan]. – Mitja Šipek: Čestitka dr. Francu Sušniku. - V: Koroški fužinar, 1959, št. 1-3. - Stanko Kotnik: Naš dr. Sušnik. - V: Koroški fužinar, 1964, št. 5-7. - [Drago Druškovič] Rok Arih: Prof. dr. Francu Sušniku ob sedemdesetletnici. - V: Naši razgledi, 1968, št. 22. - Marjan Kolr: Dr. Franc Sušnik. - V: Knjižnica, 1968, št. 1-4. - Janko Messner: Zgodba o človeku (Dr. Francu Sušniku za sedemdesetletnico. - V: Slovenski vestnik (Celovec), 1968, št. 44. - Tone Golčer: Dr. Franc Sušnik – sedemdesetletnik. - V: Prosvetni delavec, 1968, št. 18. - Janez Mrdavšič: Dr. Franc Sušnik sedemdesetletnik. - V: Večer, 1968, št. 267. - Mitja Šipek: Domovina in njeni ljudje. Ob 70-letnici dr. Franca Sušnika. – V: Koroški fužinar, 1968, št. 4. - Jože Koruza: Zapis ob petinsedemdesetletnici Franca Sušnika. - V: Jezik in slovstvo, 1973-1974, št. 1-2. - Bogdan Pogačnik: Profesor, povej!. - Ljudje mojega časa, 1975. - Bogdan Pogačnik: Jubilej koroškega mentorja. - V: Delo, 1978, št. 264. - Marjan Kolar: Dr. Franc Sušnik - 80-letnik. - V: Knjižnica, 1978, št. 3-4. - Mitja Šipek: Dr. Franc Sušnik - veličina njegovega dela je postala last ljudstva. - V: Koroški fužinar, 1978, št. 45. - Veliki prijatelj zamejskih Slovencev - Korošcev, dr. Franc Sušnik, 80 let. - V: Naš tednik (Celovec), 1978, št. 45. - Pavle Žaucer Matjaž: Dr. Franc Sušnik - osemdesetletnik. - V: Vestnik koroških partizanov, 1978, št. 2-4. - Jože Košar: Dr. Franc Sušnik. - V: Naše razgledi, 1978, št. 22. - Dr. Franc Sušnik - osemdesetletnik. - V: Planinski vestnik, 1979, št. 2. - Marjan Kolar: Dr. Franc Sušnik. 1998-1980. - V: Dnevnik, 1980, št. 55. - Bil je sin koroške zemlje, ki je vtisnil neizbrisno kulturno sled. - V: Slovenski vestnik, 1980, št. 9. - Tone Golčer: Dr. Franc Sušnik. - V: Koroški fužinar, 1980, št. 1. - Tone Golčer: Dr. Franc Sušnik. - V: Prosvetni delavec, 1980, št. 6. - Franc Šrimf: In memoriam - dr. Franc Sušnik. - V: Dialogi, 1980, št. 4. - Lovro Kaselj: Stojimo pred krsto sina koroške zemlje. - V: Naš tednik, 1980, št. 9. - Bogdan Pogačnik: Dr. Franc Sušnik. - V: Delo, 1980, št. 45. - Marija Vončina: Dr. Franc Sušnik. - V: Odsevanja, 1980, št. 4. - Reginald Vospernik: Dr. Sušniku v slovo. - V: Koroški fužinar, 1980, št. 1. - Reginald Vospernik: Učil nas je vere v lepše jutri. - V: Naš tednik, 1980, št. 9. - Štefan Barbarič: Ravnatelju dr. Francu Sušniku. – V: Koroški fužinar, 1981, št. 2. – Štefan Barbarič: Spomin na ravnatelja Franca Sušnika. – V: Jezik in slovstvo, 1979–1980, št. 7–8. – Ivan Camplin: Spomini na † prof. dr. Franca Sušnika. – V: Stopinje, 1981. – Ivan Dretnik – Ajnžik: Dve poti na grad. (Mentorju za obletnico smrti.). – V: Koroški fužinar, 1981, št. 1. – Dr. Franc Sušnik. – V: Gim, 1981. – Alojz Krivograd: Dr. Franc Sušnik (14. XI. 1898–21. II. 1980). – V: Časopis za zgodovino in narodopisje, 1980, št. 1. – Jernej Krof: Dr. Francu Sušniku. – V: Koroški fužinar, 1981, št. 2. – Viktor Levovnik: Profesorju v spomin. – Z nami živiš v spominu. – V: Koroški fužinar, 1981, št. 2. – Jože Lodrant: Franc Sušnik. – V: Mohorjev koledar, 1981. – Mojca Lodrant: Dr. Franc Sušnik. – V: Vigred, 1979–1980, št. 2. – Janez Mrdavšič: V spomin dr. Francu Sušniku. – V: Knjižnica, 1980, št. 1–4. – Janko Messner: Ravnatelju v spomin. – Janko Messner: Srce iz groba greje. (Misel o pogrebu dr. Franca Sušnika). – V: Koroški fužinar, 1981, št. 2. – Janez Mrdavšič: Franc Sušnik (1898–1980). – V: Koroški koledar, 1981. – Miroslav Osojnik: Dve koroški bibliografiji. – V: Koroški fužinar, 1981, št. 2. – Sušnik Franc. – V: Slovenska književnost, 1982, 1996. – Janez Mrdavšič: Dr. Franc Sušnik (1898–1980). – V: 30 let. 1952–1982. Klub koroških študentov Ljubljana, 1983. – Dr. Franc Sušnik. – V: Rodna gruda, 1984, št. 2. – Dr. Franc Sušnik. – V: Koroški Slovenci v Avstriji včeraj in danes, 1984. – Tone Sušnik: Dr. Franc Sušnik (1898-1980). - Janez Mrdavšič: Mirsad Begić, dr. Franc Sušnik in Leopold Suhodolčan. – V: Koroški fužinar, 1985, št. 1. – Miroslav Osojnik: Dr. Franc Sušnik. 14. 11. 1898–21. 2. 1980. – V: Koroški fužinar, 1985, št. 1. – Tone Sušnik: Življenjska pot doktorja Franca Sušnika, 1898–1980. – V: Koroški fužinar, 1988, št. 1, 2, 3, 4 in 1989, št. 1. – Drago Plešivčnik: Moji spomini na dr. Franca Sušnika. - V: Koroški fužinar, 1990, št. 1. - Janko Messner: Zgodba o človeku. (Dr. Francu Sušniku za sedemdesetletnico). – V: Tone Sušnik: Življenje in delo dr. Franca Sušnika (1898–1980), 1994. – Silva Sešel: O koroških zapisih in življenju dr. Franca Sušnika. – V: Koroški fužinar, 1994, št. 2. – Silva Sešel: O knjigah dveh Sušnikov. – V: Odsevanja, 1994, št. 24. – Helena Buhvald: V spomin. – V: Vigred, 1994–1995, št. 1. – Janez Mrdavšič: Nekaj misli o dr. Francu Sušniku. [Ob 15–letnici njegove smrti]. – V: Prepih, 1995, št. 3. – Tone Sušnik: Curriculum vitae. – Majda Kotnik-Verčko: Uvodna beseda. Izbor del dr. Franca Sušnika. – Beseda o dr. Sušniku. – Anton Trstenjak: Dr. Franc Sušnik v rokopisih. – Miroslav Osojnik: Dr. Franc Sušnik – življenje in delo. – Bruno Hartman: Mariborska leta profesorja dr. Franca Sušnika. – Janez Mrdavšič: O neugasljivi zvestobi in ljubezni dr. Franca Sušnika domačemu kraju. – Janko Sušnik: Spomini na očeta. – Jože Lodrant: Franc Sušnik. – Valentin Inzko: Franc Sušnik in Koroška. – Vilko Novak: Pozno v noč … sem sledil stopinje. – Lojze Kozar: Izpit. – Zorko Simčič: Rasti. Rasti. In ne nehati rasti. – Stanko Janežič: Moja srečanja s profesorjem Sušnikom. – Bogdan Pogačnik: Profesor povej!. – Literarne upodobitve dr. Franca Sušnika. – Likovne upodobitve. – V: Dr. Franc Sušnik (1898–1980). Zbornik ob stoletnici rojstva, 1998. – Janko Sušnik: Spomini na očeta. Ob stoletnici rojstva dr. Franca Sušnika. - V: Prepih, maj 1998 - Naše občina Ravne - Prevalje. - V: Naša občina Ravne-Prevalje, maj 1998. – Andreja Čibron-Kodrin: Stoletnica rojstva dr. Franca Sušnika. Na Prevaljah in Ravnah se je zvrstilo kar nekaj prireditev v spomin na tega velikega Korošca. – V: Koroški fužinar 1998, št. 2. – Marjan Kolar: "Največji umetnik je oni, ki v človeku upodobi duha zemlje". Ure slovenščine dr. Franca Sušnika v 7. raz. Gimnazije Ravne v šolskem letu 1951/1952. – V: Koroški fužinar, 1998, št. 2. – Zorko Simčič: Rasti. Rasti. In ne nehati rasti. – V: Odsevanja, 1998, št. 31/32. – Miran Kodrin: Sušnikove Šenturšeljce. – V: Koroški fužinar, 1998, št. 2. – Helena Merkač: Dr. Franc Sušnik, 1898–1998. Zbornik ob stoletnici rojstva. – V: Odsevanja, 1999, št. 33/34. – Urška Markovič: Literarne podobe dr. Franca Sušnika. – V: Odsevanja, 2000, št. 37–38. – Stanka Vauh: Znamenite osebnosti Prevalj v 20. stoletju. (Dr. Franc Sušnik, Franjo Golob in Leopold Suhodolčan). [Diplomsko delo na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru], 2002.